V imenu društva FAM je vse prisotne najprej pozdravila predsednica Andreja Ilgo in se zahvalila gostiteljici Tanji Skaza ter dejala, da je zelo vesela, da smo se na ta deževen dan odzvale vabilu na srečanje v tako velikem številu. To dokazuje, da sta obe temi dneva zelo pereči in pomembni za delovanje naših firm in našega gospodarskega razvoja nasploh. Dobri kadri so ena najpomembnejših komponent v razvoju podjetja, zato je temu problemu potrebno posvetiti veliko pozornost, ter nam zaželela prijetno popoldne.
Podjetje Plastika Skaza je predstavila njena direktorica Tanja Skaza: »Podjetje Plastika Skaza, sicer zlata gazela 2014, je že 38 let del razvoja Šaleške doline in zaposluje več kot 200 ljudi. Podjetje je razvojno usmerjeno in dela za znane multinacionalke, kot so Ikea, Gorenje in Landis&Gyr. Razvijajo in posledično tudi proizvajajo izdelke, ki so produkt lastnega razvojnega oddelka. Poleg razvojne naravnanosti v podjetju velik poudarek dajejo željam kupcev. Razvili so tudi lastni blagovni znamki Organko, pameten koš za ločevanje bioloških odpadkov, in Cuisine – C! Style your home, linijo kuhinjskih dizajnerskih izdelkov. V 90 % se izdelki izvozijo na trge Evrope, Rusije, ZDA in Kitajske. Podjetje je prejelo več nagrad, med drugim letos GZS nagrado za gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2014, že dve leti zapored pa so prejemniki nagrade za najboljšega zaposlovalca Zlata nit.«
V okviru srečanja sta potekali dve okrogli mizi. Prva, Zakaj so kadri ključ do uspeha oz. kako managerke ocenjujejo pomembnost dobrega kadra in druga Zakaj smo ženske prav tako dobre managerke kot moški
Uvodoma je Andreja Ilgo dejala: »Že na samem začetku je bilo povedano, kako so kadri ena najpomembnejših dejavnikov v poslovanju kakega podjetja. Kadri ustvarjajo dodano vrednost, dodana vrednost pa pelje k uspešnemu podjetju. Podjetju, ki ima vizijo. In le taka podjetja so lahko perspektivna.
Predvsem pri novih kadrih se že na samem začetku soočamo s problemom, da niso usposobljeni v taki meri, kot bi delodajalci želeli. Na razpise se javljajo kadri z diplomo, magisterijem, doktoratom, vendar s prakso ima ves njihov pridobljeni papir bolj malo veze. Tako je potrebno najprej usposabljati že »izšolano« osebo, kar jemlje obilo časa in iz finančnega vidika je to precejšen strošek. Polni teoretičnega znanja, nič ali pa bore malo pa vedo o pravem poslovanju – delu. Verjetno bi bilo tudi pri nas potrebno razmišljati o modelu, ki ga ima večina razvitih držav. Osnovno šolstvo naj bi financirala država, vsa ostala šolanja pa naj bi bila v privatni domeni. Tako podjetij kot staršev. Zdaj bo završalo, ampak če prav pomislite, je to edini izhod za nas. Samo poglejte: država investira v znanje osebe do bog si ga vedi katerega leta (meja menda 26 let za osnovno diplomo), potem lahko še računamo na magisterij oz. doktorat, pa raziskovanja in še in še… to državo stane ogromno denarja. Na koncu ta oseba nima zagotovljene niti službe in gre v tujino iskat zaposlitev. Tako tujina dobi izobraženo osebo na krožniku – na tuj račun in ji ni potrebno investirati iz lastnega žepa. Samo za primer vzemimo športnika. Klub, ki dobrega športnika trenira / usposablja (do naziva kolikor toliko dobrega športnika plačujejo vse stroške zanj starši), naprej proda za veliko denarja, ker je pač vanj vložil toliko sredstev. Zakaj to ne bi bila praksa tudi pri vseh ostalih oblikah izobraževanja? Tako bi že podjetja pripravila svojo vizijo/program, kakšne kadre potrebuje in koliko, da ta program izvedejo. Na podlagi teh programov, bi se razpisala mesta v srednjih šolah – poklicnih in drugih, fakultetah in naprej. Podjetja bi sofinancirala šolanje in enako naprej tudi študij. Dijaki in študentje bi morali opravljati tudi vsakoletno prakso v teh podjetjih in tako bi na koncu imel dijak / študent več ali manj zagotovljeno službo, podjetje pa »izdelano« osebo, ki bo lahko začela delati, brez nekih mučnih uvajanj in slabe volje delodajalca. Tako pa ima danes že skoraj vsaka vas svojo fakulteto, imamo ogromno diplomirancev, ki ne vedo ne kod ne kam in na koncu opravljajo dela, za katere je dovolj že osnovna šola. Nimamo tudi poklicno usposobljenega kadra – s tem se ukvarjajo diplomanti, ki imajo še morda malo drugega talenta kot le diplomo, ampak to ni to. Zdaj bi povprašala moje sogovornice, kaj one mislijo o tem? Posle še vedno delajo le ljudje in zato je tako zelo pomembno, kako izobražen in željan znanja kader imamo.«
Gostiteljica, direktorica Plastike Skaza Tanja Skaza je poudarila, da se mora vsaka managerka zavedati, kako pomembni so zaposleni, in dodala, da so prav zaposleni ključ do uspeha. S predstavitvijo podjetja Plastika Skaza je dokazala tudi, da so ženske lahko zelo uspešne managerke: »Od leta 2008 do danes so prihodke povečali iz 8 milijonov evrov na 30 milijonov evrov, njihova blagovna znamka Organko je prisotna v 24 državah, Cuisine! pa v kar 32 državah.
V prvem delu z naslovom »Zakaj so ključ do uspeha zaposleni« je Zvezdana Lubej, ustanoviteljica Kadrovske asistence in direktorica Profiles International Slovenia, izpostavila, kako pomembno je, da vodje vodijo z zgledom. »Ne predstavljam si podjetja, kjer ni zavzetosti. Naša raziskava je namreč pokazala, da so visoko karizmatični ljudje mnogo bolj produktivni in vodijo zavzete zaposlene. Vodje mnogokrat mislijo, da se morajo spreminjati drugi, oni pa lahko ostanejo enaki. Vendar ni res. Spremembe se morajo začeti pri vodjih,« je nekaj misli strnila Lubejeva in kot vzoren primer, kjer na tem intezivno delajo že nekaj časa izpostavila prav podjetje Plastika Skaza.
Laura Smrekar, direktorica podjetja Competo, se je strinjala: »Sam si moraš upati in verjeti vase. Če tega ni, ti nihče ne more pomagati.« Izpostavila je tudi, da se podjetja pogosto soočajo s težavo pridobivanja dobrega kadra. Da pa dobijo dober kader, morajo v podjetju točno razumeti in vedeti, kaj v resnici potrebujejo in kaj od posameznika pričakujejo, da bo kompatibilen s podjetjem. Opaziti je pravo zakrčenost, apatičnost pri mladih in malo jih je, ki verjamejo vase.
Sonja Špoljarić, direktorica kadrovskih in splošnih zadev v BSH Hišni aparati, je poudarila: »Posameznik z delom pridobi znanje in šele nato lahko napreduje. Tudi, ko govorimo o enostavni karieri, jo je mogoče graditi. Bistveno je v zaposlenem najti potencial in ga s tem narediti uspešnega ter produktivnega. Vodja pa je tisti, ki mora ta potencial prepoznati in motivirati zaposlene. Tudi visoki stroški dela niso pravi motivator pri fleksibilnosti podjetja, zato se je potrebno prilagajati pri drugih komponentah in nekako nagrajevati bolj uspešne in s tem motivirati tudi preostale.«
Mag. Jerneja Kamnikar, direktorica Vivo Cateringa, pa je izpostavila pomen kadra in njihov odnos do ljudi: »Pri nas so kadri vse, zidovi niso nič. V storitveni dejavnosti so ljudje na prvem mestu, smo kot hiša iz stekla. Pri nas je najprej karakter, srce, volja, nato pa stroka. Naš kader mora ustrezati vam naročnikom, biti vam všečen« Izpostavila pa je tudi zelo pogost problem mladih: »Mogoče je v tem trenutku, sploh med mladimi, preveč izobraženih, ki mislijo, da je izobrazba dovolj, nimajo pa nobene prakse. Predvsem pa ne prave volje. Če nisi nekje praktikant, oziroma če ne znaš ali nočeš delati, tudi v Ameriki ne dobiš službe.«
Pri drugi okrogli mizi, ko je bilo govora o ženskah v vlogah managerk, je Tanja Skaza dejala, da ne govorimo o ženskih kvotah, govorimo o kvaliteti dela. Ocenjujemo, da je potrebna : kakovost dela, strokovnost, organiziranost in dobro postavljeni cilji in pri tem je prav vseeno, kdo ima te lastnosti – moški ali ženska. Meni, da ženske prav nič ne zaostajamo za moškimi managerji, v veliko dejavnikih jih celo presegamo, čeprav bi nam to najraje odrekli.
Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager je opozorila, da so za ženske postavljeni v poslovnem svetu višji standardi. Prav tako je izpostavila, da se ženske za plače manj odločno pogajajo: »To je naša vzgoja. Ženske imamo ponotranjeno potrebo po dobro opravljenem delu in se nam zdi to samoumevno. Ne zavedamo se cene dobro opravljenega dela in visoke zavzetosti.«
»Ženske moramo biti pridne, da smo lahko uspešne. Velikokrat smo tudi ženske tiste, ki rešujemo kritične situacije v podjetjih, čeprav smo morda šele v drugi vrsti,« je dodala mag. Jerneja Kamnikar.
Sonja Špoljarić je izpostavila še vidik, da so ženske velikokrat tiste, ki so prepogosto ena drugi neprijateljice in poudarila, da je prav v tem prednost dela v moškem timu: »Ni ljubosumnosti in ni ocenjevanja izgleda.«
Eva Aljančič, direktorica marketinga pri BMW Group, pa je vsem mnenjem dodala še: »Vztrajnost in ženski princip v smislu, meni pa nihče ne bo rekel, da ne zmorem, sta recept za uspeh ženske v poslovnem svetu. To dvoje se mora seveda skladati s karakternimi lastnostmi in tako smo lahko prav tako, če ne še bolj, uspešne kot moški.«
Po končanem uradnem delu smo se ob klepetu prepustile kulinaričnemu razvajanju Hotela Paka, čudovitemu izboru čokoladnih pralinejev Lucifer iz Velenja in presenečenju večera – veliki FAM & SKAZA torti, ki nam jo je daroval g. Stanko Brunšek iz Hotela Paka.
Povzela Lin&Nil in Silvia Lippai