Vse je kazalo na deževen dan, ko smo se odpravljale na naše srečanje v Kapelo. Vendar, ker je naša energija tako prepričljiva, so se tudi deževne kaplje kmalu umaknile sramežljivemu soncu.
V Kapeli nas je pričakala naša članica in direktorica družbe Kapela ga. Milena Rajk, z odlično Kapelsko polsuho penino iz njihove kleti in dobrotami, izpod taktirke glavnega kuharja hotela Radin, g. Bernarda Omarja.
Milena je predstavila družbo Kapela in med drugim povedala:
»Že v daljnem 13. stoletju so se na gričih kapelskih vinogradov vinske trte pustile razvajati toploti sončnih žarkov. To pomeni, da ima vinogradništvo na Kapeli devet stoletij bogate tradicije in znanj, s katerim se lahko ponaša današnja družba Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo d.d..
Za kakovost kapelskih vin so bile že od nekdaj odločujoče vinogradniške lege, ki sodijo v 4% najboljših svetovnih leg in veljajo po besedah stroke za najboljše vinogradniške lege v Sloveniji.
Na teh legah dajejo čudovite pridelke sorte traminec, renski rizling, chardonnay, ki se uporablja kot osnovno vino za kapelsko penino, sauvignon, beli pinot, sivi pinot, rizvanec, laški rizling in šipon. Na kapelskih rastiščih dajejo izjemne pridelke tudi rdeče sorte kot sta modra frankinja in modri pinot.
Bogatost narave se je desetletja odražala v izjemni ponudbi kleti, ki si je v zadnjih dveh letih zadala ambicioznejše poslovne cilje. Zaposleni družbe sledijo viziji postati eden najbolj prepoznavnih ponudnikov naravnih kakovostnih in vrhunskih vin na domačem trgu in se kot nišni ponudnik, predvsem z vrhunskim programom, pozicionirati na drugih trgih EU in trgih tretjih držav.
Tržna pozicija kleti se na domačem trgu vse bolj krepi, kažejo pa se že prvi rezultati prodaje na drugih trgih EU in sicer v Angliji, Belgiji in Slovaški. V mesecu novembru so bila vina na presoji tudi za nemško tržišče, ki daje obete za pomemben del prodaje vrhunskih vin kleti.
V ponudbi vin je kar nekaj posebnosti. Izpostaviti velja sorto Rizvanec, ki je najzgodnejša sorta v kapelskih vinogradih. Vino je polsuho, nežno, z manj alkohola in prijetno muškatno aromo. Vino je bilo na sejmu GASTexpo izbrano za vino Poslovneža 2010.
V tem letu je klet dobila tudi nekaj pomembnih medalj na sejmih v mednarodnem merilu. Srebrna medalja za vino traminec izbor letnik 2008 na sejmu DECANTER v Londonu in prvo mesto na sejmu INTERVINO v Celovcu in sicer v kategoriji držav Italije, Avstrije in Slovenije. Z zlato medaljo je bil na sejmu AGRA v Gornji Radgoni nagrajen tudi traminec redna trgatev in proglašen za vino vitezov evropskega reda 2010. Najboljšo oceno je na ocenjevanju Presek letnika dobila tudi modra frankinja.
Kapelska klet ustvarja vrhunska vina, ki so prstni odtis narave in njenih ljudi. So zrcalo tradicije, ki je v naši podzavesti in hkrati okno v naš novi vsakdanji svet, v katerega smo ujeti. So ključ v nova doživetja prvinskega, ker so naravna, razigrana in dozorela.
So nepogrešljiv sopotnik v kulinariki o čemer se boste lahko prepričali na kulinaričnih večerih, ki se bodo organizirali ob različnih dogodkih.
(več na spletni strani www.kapela.si)«, je zaključila s svojo predstavitvijo Milena.
Po uvodni predstavitvi družbe, smo si ogledale prvo okroglo vinsko klet pri nas in kasneje v degustacijski sobi poskusile vina, ki jih je za nas izbrala njihova enologinja Barbika Žunič. Poleg penine še Modri Pinot rose suho, Rizvanec 2010 polsuho, Modra Frankinja suho in Traminec polsladko.
Po pokušnji Rizvanca nam je nekaj o »Ženskah in vinu« povedala naša gostja, ga. Nina Levičnik, arhitektka, someljejka in urednica, ki je prav ta dan (v večernih urah) kot prva Slovenka prejela slovenski red vitezov vina.
»O tem, da je vinski svet v prvi vrsti moški, ni dvoma. Kakor tudi ni več dvoma, da le ta postaja tudi oziroma vedno bolj ženski. Raziskave najnovejših vinskih trendov namreč kažejo, da vse več žensk prevzema vodilne vloge v prodaji in marketingu, kakor tudi v sami pridelavi in distribuciji vina. Trend je sicer bolj opazen v zadnjih letih, kar pa še ne pomeni, da ga v preteklosti ni bilo. V nadaljevanju vam tako predstavljamo pet izjemnih žensk, ki so v svetu vina pustile neizbrisljiv pečat.
Madame Clicquot Ponsardin
Barbe-Nicole Ponsardin je bila hči bogatega industrialca in župana Rheimsa za časa Napoleona ter vdova (fr. Vueve) vinskega trgovca po imenu François Clicquot. Ko je pri svojih 27ih letih, leta 1805 prevzela podjetje, ki se je ukvarjalo z bančništvom, vinom in volno, po svojem možu, se ji verjetno ni niti sanjalo, da ji bo uspelo ustvariti eno najprepoznavnejših blagovnih znamk šampanjcev na svetu – Veuve Clicquot.
Madame Clicquot se je po prevzemu orientirala izključno na šampanjce, kar se je izkazalo za več odlično potezo, saj je imela izjemen občutek za vina. Tako izjemen, da je vpeljala celo nov postopek imenovan stresanje (fr. remuage), pri katerem je izumila tudi stojalo z luknjami (fr. pupitre), kjer so steklenice zaradi usedline ležale poševno navzdol. Po njej pa je poimenovana tudi nagrada Vueve Clicquot Award, ki jo šampanjska hiša Clicquot od leta 1972 podeljuje najboljšim manegerkam (v Angliji).
Philippine de Rothschild
Pet jih je, ki veljajo za najboljše med najboljšimi, in ona je lastnica enega izmed njih – govora je o bordojskih Gran Cru-jih in baronici Philippine Mathilde Camille de Rothschild, ki je lastnica Château Mouton Rothschild. Poleg tega je baronica (skupaj s svojimi tremi otroki) še (so)lastnica kleti: Château d’Armailhac in Château Clerc Milon, Domaine de Lambert, Baron Arques, Baron Philippe de Rothschild, Mouton Cadet, Opus One (drugi solastnik je družina Mondavi) in Vina Almaviva.
Philippine de Rothschild je edina hči bankirja barona Philippa de Rothschilda, po kateremu je leta 1988 tudi podedovala Château Mouton Rothschild, pri katerem je v dobrih desetih letih skoraj podvojila prodajo. Sicer pa se baronici, nekdanji gledališki igralki in nosilki francoskega reda legije časti, po žilah ne »pretakata« samo vino in modra kri, ampak tudi denar, saj Rothschildi še danes veljajo za izjemno vplivno bankirsko družino.
Margit Biever Mondavi
Brez nje bi bil sveta vina revnejši za marketinški pristop, ki je v 70ih letih preteklega stoletja predstavljal pravo revolucijo, danes pa je del vinskega vsakdana. Margit Biever Mondavi je s skupaj z možem Robertom Mondavijem, legendarnim kalifornijskim vinogradnikom in vinarjem, ki je Kalifornijo dokončno postavil na vinski zemljevid sveta, uvedla marketinški pristop, ki vinsko klet postavlja v pozicijo razstavnega prostora, v katerem pa poleg vina domujejo še kulinarika, glasba in umetnost.
Švicarka, ki se je vinski kleti Mondavi pridružila leta 1967, je s svojim umetniškim pristopom (diplomirala je iz umetnosti) veliko doprinesla tudi k redefiniciji termina vinska arhitektura – klet Opus One, ki so jo nekoč imeli v solasti z Rothschildi, namreč predstavlja enega od najpomembnejših mejnikov v vinski arhitekturi. Sicer pa sta bila z možem, ki je preminil dve leti tega, med drugim tudi: ustanovitelja COPIE – ameriškega centra za vino, hrano in umetnost, glavna donatorja pri obnovi operne hiše Napa Valley in gledališča Lincoln v Yountvillu, pokrovitelja znanstvenega inštituta za hrano in vino ter centra upodabljajočih umetnosti, ki delujeta v sklopu kalifornijske univerze,…
Jancis Robinson, MW
Kdo bi si, glede na to da je na Oxfordu diplomirala iz matematike in filozofije, mislil, da bo Jancis Robinson, ki se še danes sprašuje o izvoru svojega imena, postala ena prvih žensk z nazivom Master of Wine (MW) in najbolj vplivna vinska kritičarka na svetu. Prelomni trenutek se je zgodil, ko se je po enem letu vrnila iz Provanse v London, in leta 1975 postala pomočnica urednika britanske revije Wine & Spirit.
Od »tam« naprej pa se zdi, da za Jancis Robinson ni (bilo) več meja (sama sicer pravi, da se je vse dogajalo po »nesreči« oziroma da je šlo zgolj za splet okoliščin) – napisala je toliko knjig, da niti sama ne ve natančnega števila (najpomembnejši med njimi je Oxfordski vinski leksikon), z možem Nickom Landerjem (gastrokritikom, ki piše za Financial Times) sta ustanovila produkcijsko hišo, katere program je temeljil na enogastronomiji, med leti 1995 in 2010 je bila svetovalka za vino letalske družbe British Airways, od leta je članica Royal Household Wine Committe – komiteja, ki izbira vina za angleški kraljevi dvor. Zanimiv pa je tudi podatek, da se svojemu uspehu v veliko meri lahko zahvali internetu – njena stran predstavlja je neke vrste biblija za vinoljube širom sveta.
Gina Gallo
Čeprav se je rodila v legendarni vinogradniško-vinarski družini in že v rani mladosti kazala izjemno navdušenje nad obdelovanjem zemlje in njenimi pridelki, pa jo je profesionalna pot sprva zanesla v vode ekonomije in psihologije. Po diplomi se je nato za kratek čas zaposlila kot prodajnica v domačem podjetju, nato pa začela stopati po stopinjah svojega deda Julia Galla, ki je ustanovil vinsko klet Gallo – največjo zasebno klet na svetu, ki je obenem tudi največja izvoznica kalifornijskih vin.
Po tem, ko je na kalifornijski univerzi diplomirala še iz enologije, je bila njena smer dokončno začrtana – danes je ne samo solastnica kleti, ampak tudi njena glavna enologinja. Poleg tega, da je aktivna v mnogih vinskih organizacijah in dobrodelnih ustanovah širom sveta, je tudi prejemnica številnih priznanj – med drugim tudi naziva »Vinar leta za bela in rdeča vina« na Japonskem ter častnega doktorata na Johnson & Wales University College. Kot zanimivost pa velja omeniti, da je poročena z Jean-Charlesom Boissetom, direktorjem (in dedičem) ameriške veje podjetja Boisset, tretjega največjega francoskega podjetja z vini.
Slovenke
- Prof. dr. Slavica Šikovec , ugledna enologinja, evropska vitezinja vina in upokojena profesorica vinarstva na biotehniški fakulteti,
- doc. dr. Tatjana Košmerl ohranja žensko tradicijo izobraževanja iz enologije.
- Darja Bovha, direktorica in glavna enologinja kleti Bistrica
- Klavdija Topolovec, glavna enologinja v kleti Radgonske gorice
- Ivanka Badovinac, enologinja v metliški kleti
- Monika Kosmač, enologinja v kleti Vipava
- Zdenka Blaškovič, enologinja v kleti Goriška Brda
- Urša Cvilak, glavna urednica revije Pet zvezdic
- Darja Zemljič, Kmečki glas
In ne pozabite: Vinske boginje so v egipčanskih časih že imele svoje vinske tečaje. Dioniz in Bakhus sta prišla kasneje«, je svoje odlično podajanje zaključila Nina Levičnik.
Modro frankinjo smo poskušale ob odličnem bograču, ki je bil prav tako mojstrovina hotela Radin, polsladki Traminec pa ob izvrstni gibanici naše članice Marije Sraka Šadl, ter jabolčnim zavitkom in drugimi sladkimi dobrotami (tudi iz Traminca) DOSOR – Doma starejših občanov Radenci, ki se ukvarja tudi s peko peciva po starih preizkušenih receptih njihovih babic.
Družba Kapela dobro sodeluje z Zdraviliščem Radenci. Skupaj so nadgradili to sodelovanje z ugodnostmi za vas in vaše zaposlene pri koriščenju pestrega izbora programov in storitev Zdravilišča Radenci. Pripravili so posebni darilni program 2010/11, ki nam ga je predstavila ga. Martina Ficko in darilne bone, ki jih lahko poklonite svojim dragim ali pa poslovnim partnerjem v bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih. Kontaktna oseba je ga. Jožica Sečko – 02-520 28 00 ali pa ji pišete na [email protected] . Marsikateri bo ta program prišel še kako prav kot ideja za darilo.
Ob koncu se nam je Milena Rajk še enkrat zahvalila za naš obisk v Kapeli, v upanju, da so nas prijetno razvajali s svojimi odličnimi vini, kulinariko Zdravilišča Radenci, domačo prekmursko gibanico in izvirnimi sladicami podjetja DOSOR.
Milena nas je pozdravila z besedami: »če smo sejali, bomo želi; če smo z ljubeznijo obdelovali vinograd, bomo brali in uživali žlahtno vino. Bogastvo jeseni je v nas.«