Ljubljanski grad, ki v soncu običajno kar vrvi od turistov, nas je pričakal turobno deževen, kar pa nam ni vzelo dobre volje, s katero smo prišli v stanovsko dvorano, kjer sta nas že pričakala predstavnika PROVIN Ljubljana s šampanjcem, ki je otoplil naša malce podhlajena telesa.
Naš gostitelj je bil Festival Ljubljana in njegov direktor in umetniški vodja Darko Brlek, ki je diplomiral na ljubljanski akademiji za glasbo in se izpopolnjeval na Hochschule für Musik und darstellende Kunst v Gradcu. Med študijem je prejel številne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, kasneje pa je za umetniško ustvarjanje prejel še Bettetovo in Župančičevo nagrado.
Bil je direktor Opere in baleta SNG v Ljubljani. Umetniški vodja Festivala Ljubljana je od leta 1992, leta 1995 pa je postal tudi direktor tega javnega zavoda.
Od leta 1997 je opravljal funkcijo podpredsednika Evropskega združenja festivalov s sedežem v Bruslju, ki združuje preko 100 največjih evropskih festivalov; leta 2005 pa je bil izvoljen za predsednika združenja. Bil je med ustanovitelji Slovenske kulturniške zbornice in njen prvi predsednik. Bil je član Sveta za kulturo pri Vladi R Slovenije, od leta 1996 je član društva ISPA (International Society for the Performing Arts) s sedežem v New Yorku, opravlja drugi mandat predsednika strokovnega sveta Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in drugi mandat člana Sveta za radiodifuzijo R Slovenije.
Ko je prispel tudi ljubljanski župan g. Janković, smo pričeli z osrednjo temo dneva
- Kaj prinaša evropska ustava na področju kulture in kaj to pomeni za države članice?
- Medkulturni dialog EU in spremembe v kulturnem dogajanju po vstopu Slovenije v EU
Naši gostje so bili:
- Zoran Janković – župan mesta Ljubljane
- Darko Brlek – direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter predsednik sveta združenja evropskih festivalov EFA
- Dr. Uroš Grilc – načelnik oddelka za kulturo na MOL
Gospoda Danila Roškerja – direktorja SNG Maribor, pa smo morali zadnji moment opravičiti, saj mu je na poti v Ljubljano postalo slabo in mu je bilo zato prisostvovanje naši temi dneva onemogočeno.
Prvi nagovor je imel župan Ljubljane g. Janković, ki se je posvetil predvsem temi medkulturnega dialoga in povezavi med letom medkulturnega dialoga in deklaracijo o medkulturnem dialogu. Pohvalno pa se je izrazil tudi o kulturnem dogajanju v Ljubljani z željo, da bo to še boljše in bo Ljubljana v prihodnje stala ob boku največjim kulturnim prestolnicam v Evropi.
G. Brelk je povedal, da so Festivali (Evropsko združenje festivalov (EFA) 8. januarja na Ljubljanskem gradu organizirali slovesno popisovanje Deklaracije o medkulturnem dialogu – /v sodelovanju z Mestom Ljubljana in Festivalom Ljubljana/ in se dogovorili, da si bodo s svojim delovanjem prizadevali k intenzivnejšem sodelovanju in doseganju integracije, harmonije in spoštovanja med različnimi kulturami. Podpis deklaracije v okviru leta medkulturnega dialoga pomeni tako za festivale kot za evropsko kulturo prizadevanje za boljše sodelovanje in kulturno sožitje vseh ljudi – ne glede na narodnost, raso, vero ali socialni status. Namen deklaracije je, da povabi raznovrstne festivale, da združijo moči in poudarijo odličnost ter izjemnost umetnosti in kulture, da bi tako razvijali in promovirali medkulturni dialog.
Podpis deklaracije je pomembno zaznamoval začetek leta medkulturnega dialoga. Ob direktorjih številnih večjih evropskih festivalov so bili podpisniki deklaracije tudi Ján Figel’, evropski komisar za kulturo, Zoran Janković, ljubljanski župan, Hugo De Greef, generalni sekretar Evropskega združenja festivalov, ter Darko Brlek, predsednik Evropskega združenja festivalov in direktor Festivala Ljubljana.
G. Brlek je izpostavil pomembnost te deklaracije, ki vabi vse glasbene, plesne, gledališke, literarne, otroške in ulične festivale, da združijo moči in poudarijo odličnost ter izjemnost umetnosti in kulture, z namenom razvijati in promovirati medkulturni dialog. Poudaril je, da festivali prav gotovo predstavljajo izjemno priložnost za združevanje ljudi iz različnih kulturnih, geografskih, verskih, socialnih in etničnih skupin. Povedal je tudi, da je skoraj 25 festivalov iz evropskih dežel podpisalo dogovor, da bodo leta 2008 sodelovali v programih Evropskega leta interkulturnega dialoga
Tudi dr. Grilc se je pozitivno opredelil za podpisano deklaracijo in podrobneje obrazložil načrte, kako si MOL prizadeva, da bi bilo mesto Ljubljana vsestransko eno najbolj kulturnih mest.
G. Brek je tudi podrobneje predstavil delovanje Festivala Ljubljana in program za to leto, ki pa smo ga prejele tudi vse članice.
Nadaljevale smo z OKROGLO MIZO, na katero smo povabile gospo Barbaro Türk, ki se je opravičila že z vnaprej določenim uradnim obiskom, gospo Urško Bačovnik, ki se je z veseljem takoj odzvala našemu vabilu, vendar je tik pred zdajci udeležbo odpovedala, češ da ima ta dan dežurstvo, gospo Antonijo Cukjati, ki je svojo neudeležbo javila takoj in pa gospo Mijo Janković, žena župana mesta Ljubljana, ki se je z veseljem odzvala vabilu.
Ker pa je bila med nami naša, še vedno častna članica gospa Štefka Kučan, smo poprosili kar njo, da zapolni praznino manjkajočih dam.
Tema okrogle mize je bila: Kako vidijo svojo vlogo kot žene predsednikov in župana? In prav prijetno je bilo poslušati njuni izkušnji, predvsem bogate izkušnje gospe Štefke Kučan. Govorili sta o tem, kako se jima je spremenilo vsakdanje življenje s spremembo položaja njunih mož, kakšne so postale njune naloge, kako sta se vključevale v dobrodelne akcije in tudi o anekdotah, ki so ju spremljale. Okroglo mizo je vodila Aleša Kandus.
Naša članica Vlasta Nussdorfer je izdala knjigo »Vrednote na odru življenja«.
Knjigo sestavlja 12 kolumn o vrednotah, saj avtorica Vlasta Nussdorfer meni, da vrednote v današnjem svetu niso le razkošje, temveč nuja. »Ta knjiga je nastala za vse nas, da bi bil naš svet lepši in bi znali prav živeti,« pravi avtorica. Zato so kolumne prispevali tudi povabljeni ugledni Slovenci in Slovenke. Pika na »i« razmišljanju o vrednotah pa so misli otrok, od štiriletnikov do najstnikov, ki dopolnjujejo vseh 12 sklopov. Čisti dobiček knjige bo ga. Nussdorfer namenila skladu HIPOKRAT.
Vsakemu naših gostov-gostinj je poklonila po eno knjigo z lastnim posvetilom.
Da je družabni del potekal še bolje, sta poskrbela Hiša Kulinarike Jezeršek in PROVIN Ljubljana s prvovrstnimi vini. Me pa za med poslovno-kulturni dialog.