Kljub slabemu vremenu se je v Ljubljanskih mlekarnah zbralo zavidanja vredno število naših članic. Peščica njih si je uspela ogledati tudi proizvodni obrat, ki je resnično zelo sodoben in tehnično dovršen.
Po ogledu kratkega promocijskega filma, je sledila okrogla miza z naslovom Resnice in zmote o mleku, ki jo je odlično povezovala in vodila Ivanka Valjavec, predsednica UO GIZ mlekarstva Slovenije ter naša članica, zaposlena kot svetovalka predsednice uprave v Ljubljanskih mlekarnah. Strokovna mnenja pa so delili dr. Irena Rogelj iz
Biotehniške fakultete, Katedra za mlekarstvo, mag. Neva Makuc, direktorica sektorja za kakovost in okolje Ljubljanskih mlekarn ter Tomaž Pokorn, programski tehnolog za fermentirani program Ljubljanskih mlekarn.
Omenjeni strokovnjaki pod taktirko Ivane Valjavec so z odličnim sodelovanjem avditorija razvili zelo zanimivo strokovno razpravo na temo mleka in mlečnih izdelkov. Rezultat razprave je bil, da smo uspeli razčistiti osnovna vprašanja o mleku in mlečnih izdelkih, ki se pojavljajo v medijih z zelo laičnimi interpretacijami, ki škodijo tako industriji kot potrošniku. Večina nas je bila prepričana da mleko vsaj malo škodi našemu zdravju. Včeraj smo se lahko prepričale nasprotno.
Dr. Rogljeva je povedala, da sta zdrava prehrana in kakovost izdelkov vse bolj priljubljeni temi vsakodnevnih pogovorov. Ko obstanemo pred polnimi policami raznobarvnih lončkov, stekleničk in tetrapakov ter začnemo na njih prebirati informacije med tem, ko se nam pred očmi prikazujejo reklame o preprečevanju stresa in krepitvi naravne odpornosti, v glavi pa članki o pomembnosti zdrave prehrane, postane izbira skoraj znanstvena fantastika.
Potrošniki so sprejeli sporočilo o povezavi med prehrano in zdravjem toda ali so tudi zadostno, predvsem pa pravilno informirani? Pretirano poenostavljanje povezav med prehrano in zdravjem lahko privede do povsem napačnih sklepanj oziroma zaključkov, pa naj gre za strah ali upanje. Zato ni čudno, da se še vedno pogosto postavlja vprašanje ali so mleko in mlečni izdelki zdravju koristna ali škodljiva živila. To je bila tudi glavna tema pogovora na srečanju.
Mleko je zakladnica hranil, ki izgrajujejo in obnavljajo človeški organizem, mu dajejo energijo in uravnavajo njegove funkcije. Rast in razvoj fizioloških funkcij novorojenca sta v veliki meri odvisni od mleka torej je logično, da je mleko naravni izvor različnih koristnih hranil in biološko aktivnih sestavin, s potencialnim učinkom na zdravje. Hranilna kakovost mleka in izdelkov pa ni izvrstna samo zaradi beljakovin, celega spektra vitaminov in mineralov ter laktoze, temveč zaradi dobre kombinacije vseh sestavin, ki se dopolnjujejo. Tako sta maščoba in laktoza dober vir energije, beljakovine, kalcij, fosfor in magnezij nepogrešljivi gradbeni elementi telesa, vitamini pa pomembne zaščitne snovi. Istočasna prisotnost vseh sestavin omogoča njihovo dobro prebavljivost in iskoristljivost. Zaradi odlične kombinacije kalcija, kalija in magnezija ter učinkovanja bioaktivnih peptidov, mlečni izdelki uravnavajo krvni pritisk, fermentirani mlečni izdelki, še posebno probiotični, pa uravnavajo prebavo, preprečujejo črevesne okužbe in krepijo imunski sistem. Se še sprašujete, ali so mleko in mlečni izdelki živila, ki jih je smiselno vključevati v vsakodnevno prehrano?
Postavljenih je bilo precej vprašanj, na katera so gostje okrogle mize odgovorili članicam, ki so tako iz »prve roke« izvedele, da je nekorektno pisanje o »škodljivosti« mleka po časopisih in internetu, pravzaprav škodljivo zavajanje javnosti. Nekaj teh odgovorov posredujemo v nadaljevanju:
Ali je mleko zdravo?
Mleko je zdravo, še več; je idealna hrana, saj vsebuje skoraj vsa življenjsko pomembna hranila.
Mleko in mlečni izdelki sodijo med osnovne skupine živil, ki naj bi jih ljudje, ki se zdravo prehranjujejo, uživali vsak dan. Prehranski strokovnjaki ugotavljajo, da so priporočljive dnevne količine zaužitega mleka in mlečnih izdelkov zapisali v posebna priporočila, po katerih naj bi odrasel človek dnevno popil vsaj 3 dl mleka (otroci do 6 dl).
Koliko holesterola vsebuje mleko?
V živilih živalskega izvora je seveda tudi holesterol. Ko pa naredimo primerjavo z drugimi živili, spet ugotovimo, da je v mleku malo holesterola. Na primer mleko s 3,5 % m.m. ima povprečno 12 mg holesterola na 100 g mleka. Dnevna potreba odraslega človeka po holesterolu je 1,1 g (do 20 % ga navadno zaužijemo s hrano, ostala količina nastane v telesu). Če podatek primerjamo s postrvjo, (ribe percepiramo kot zdrave), ima 100 g postrvi povprečno 56 mg holesterola.
Kaj je to homogenizacija in ali je škodljiva?
Homogenizacija ni škodljiva. Gre za tehnološki postopek, v katerem maščobne kroglice v mleku fizično razbijemo na približno polovico njihove velikosti. V prebavnem traktu človeka se maščoba prebavlja s pomočjo žolčnih kislin in encima lipaza, ki jo razgrajuje. Maščoba se v črevesju razgradi v glicerol in maščobne kisline. Od velikosti maščobnih kroglic je odvisna hitrost prebavljanja maščobe: čim manjše so kroglice, hitreje se maščoba prebavi. Homogenizacija vpliva na hranilno vrednost mleka le toliko, da se maščoba v homogeniziranem mleku bolje in hitreje prebavi na osnovne kemične spojine.
Alergije na mleko so pogoste, zakaj?
Večinoma jih povzročajo mlečne beljakovine, kot sta kazein in albumin. Pogosta je tako imenovana intoleranca na mlečni sladkor (laktozo). Predvsem pri ljudeh, pri katerih je sposobnost prebavljanja laktoze pomanjkljiva, oziroma je pri njih aktivnost encima laktaze za prebavljanje laktoze premajhna. Ljudje z intoleranco na laktozo lahko večinoma popijejo en deciliter mleka na dan, lahko pa uživajo več jogurta in sira, kjer je laktoza že razkrojena na enostavni sladkor: glukozo in galaktozo. Tudi slovenski potrošniki z laktozno intoleranco lahko posežejo po mleku Alpskem mleku Ljubljanskih mlekarn brez laktoze.
Ali sveže mleko, ki ga kupimo v trgovini, lahko kisamo?
Sveže mleko kupljeno v trgovini vsekakor lahko kisamo. Vedeti moramo samo to kaj želimo doma narediti. V kolikor je to kislo mleko, moramo v mleko zamešati žličko kislega mleka in ga pustiti na sobni temperaturi en dan. Če želimo narediti jogurt moramo v mleko zamešati žličko jogurta in ga postaviti na temperaturo 40 – 42 °C. Gledano tradicionalno kislo mleko prihaja s hribov, kjer so temperature nižje in jogurt prihaja in Bolgarije, kjer so temperature višje.
Zanimivo razpravo, ki bi lahko trajala še mnogo dlje, smo morali prekiniti, ker so nam v Ljubljanskih mlekarnah pripravili »UŽITKE V BELEM«, banket z izbranimi jedmi pripravljenih iz mleka. Za piko na i, smo ob prijetnem kramljanju in popolnih gurmanskih užitkih, poslušali še zvoke Franka Sinatre.
Posebna zahvala naši predsednici Cvetani Rijavec, ki je, čeprav ni bila prisotna, imela vse niti organizacije v svojih rokah. Upamo, da se ji bo zdravje čim prej izboljšalo.