Srečanje Društva Poslovnih žensk – FAM v sredo, dne 7. 12. 2011 v sodelovanju Inštituta za narodnostna vprašanja in Urada vlade RS za Slovence po svetu in zamejstvu
Ob prihodu v kristalno palačo nas je pričakal izvrstni vinar Matjaž Četrtič iz Goriških Brd z novo, odlično penino Sinefinis, penino brez meja. To brezmejnost sta potrdila tudi slovenski in italijanski predsednik g. Türk in g. Napolitano ob letošnjem srečanju v januarju. In z njo smo nazdravile tudi me, FAM-ovke.
Srečanje je odprla predsedice društva FAM, mag. Arijane Lipovec, ki je opravičila odsotnost predsednika države dr. Danila Türka in župana mesta Ljubljane g. Zorana Jankovića.
V pozdravnem nagovoru je akademik prof.dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence po svetu in zamejstvu, izpostavil pomen organizacije okrogle mize v okviru Društva poslovnih žensk.
Prispevek okrogle mize je bil osredotočen na ekonomske/gospodarske tokove med slovenskimi manjšinami v Avstriji, Italiji, Hrvaškem in Madžarskem in gospodarstvom iz Slovenije;
Cilj organizacije pa je:
- prikazati raznolikost gospodarskih podjetij, ki jih upravlja oziroma je kapitalsko z njimi povezana slovenska manjšina v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem;
- pritegniti druga slovenska podjetja, ki bi glede na svoje dejavnosti lahko razvijala konkretno sodelovanje s slovensko manjšino;
- izpostaviti pomen gospodarskih kazalcev za ohranjanje identitete slovenske manjšine.
Predstavitev zamejskega gospodarstva v Sloveniji
Družbeno- ekonomska razvitost območja vpliva na položaj manjšine in na njeno vlogo oziroma na njen status v družbi. Pri tem pa je zlasti pomembno, da so pripadniki manjšine aktivno soudeleženi pri ustvarjanju gospodarskega razvoja območja. To na eni strani krepi samo manjšino- njeno identiteto in samopodobo, na drugi strani pa prav gospodarska uspešnost podjetij, ki jih upravljajo pripadniki manjšine ali so celo s podjetjem kapitalsko povezani, krepi položaj same manjšine v prostoru, zlasti pa med večinskim prebivalstvom. Vloga Slovenije – predvsem prisotnost slovenskih podjetij na tem območju je pomembna tako z vidika samega gospodarstva kot tudi z vidika, ki prispeva k ohranjanju in razvijanju slovenske manjšine.
Cilj okrogle mize je bil prikazati raznolikost gospodarske dejavnosti podjetij, ki jih upravlja oziroma je kapitalsko z njimi povezana slovenska manjšina v Italiji, Avstriji,na Madžarskem in Hrvaškem in njihove povezave s Slovenijo.
Prof. dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja je prevzela vodenje okrogle mize na temo zamejskega gospodarstva. Na njej so sodelovali: Breda Mulec, Urad za Slovence po svetu in zamejstvu , Felix Wieser, Drava Trading GmbH, direktor in Zveza bank Celovec, predsednik upravnega odbora, Marina Einspieler-Siegert, direktorica Slovenske gospodarske zveze (SGZ) Celovec, Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Trst; Boris Peric, predsednik Upravnega odbora finančne družbe KB1909 Gorica; Marjana Košuta Bankovič, direktorica Euro ured/ Urad za Evropo; Ignac Rupar, predsednik Poslovnega kluba slovensko-hrvaških gospodarstvenikov ter Barbara Antolič, podjetnica, predsednica Sveta slovenske narodne manjšine Varaždinske županjie.
Breda Mulec iz Urada za Slovence po svetu in zamejstvu je poudarila, da je Vlada RS je maja 2011 sprejela Strategijo sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020.
Namen strategije je usklajen, sinergijski in strateški pristop vseh pomembnejših gospodarskih dejavnikov iz Republike Slovenije in sosednjih držav (državni organi, podjetja, zbornice, manjšinska združenja, diplomatsko-konzularna predstavništva, drugi gospodarski dejavniki, pa tudi posamezniki na obeh straneh meja) – združitev oziroma uskladitev kapitala, znanja, izkušenj, človeških virov in dejavnosti. Takšno delovanje bo okrepilo obstoječe in ustvarilo nove gospodarske tokove na poselitvenem območju slovenske narodne skupnosti in Republike Slovenije ter spodbujalo večjo konkurenčnost na trgih tretjih držav v smeri vizije gospodarskega sodelovanja med tem poselitvenim območjem in matično državo.
Za izvajanje strategije je pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu imenovano posebno delovno telo za spremljanje strategije. Pri delu posebnega delovnega telesa sodelujejo predstavniki različnih ministrstev, podjetniško podpornih inštitucij, interesnih gospodarskih združenj in manjšinskih gospodarskih organizacij. V sodelovanju z gospodarskimi organizacijami slovenske manjšine v sosednjih državah Urad pripravlja posebno podatkovno bazo o ponudbi in povpraševanju po mladih kadrih iz sosednjih držav, ki želijo opravljati delovno prakso v podjetjih v Sloveniji in mladih iz Slovenije, ki si želijo takšnih izzivov v sosednjih državah. Strategijo želi Urad v prihodnje nadgraditi z ukrepi, ki bodo prispevali k večjemu sodelovanju gospodarstvenikov iz Slovenije in zamejstva, z uspešnimi podjetniki slovenskega rodu, ki delujejo v tujini. Za pospešitev takšnih sodelovanj pripravlja urad spletni imenik podjetnikov slovenskega rodu ter znanstvenikov in vrhunskih strokovnjakov v tujini.
Feliks Wieser, direktor podjetja Drava Trading GmbH in predsednik upravnega odbora Zveze bank Celovec je kot gospodarstvenik, politik, publicist omenil, da je že leta 1975 poudaril pomembnost gospodarskega povezovanja v regiji Alpe –Jadran. Izpostavil je različne gospodarske dejavnosti, ki jih upravlja slovenska manjšina v Avstriji, poudaril je pomen znanja jezikov in opozoril na kadrovski potencial manjšine (znanje dveh jezikov, poznavanje družbenega sistema), ki se ga Slovenija (slovensko gospodarstvo) premalo zaveda in premalokrat uporabi.
Marina Einspieler-Siegert, direktorica Slovenske gospodarske zveze iz Celovcu (SGZ) je predstavila Slovensko gospodarsko zvezo, ki ima dolgoletno tradicijo v povezovanju in razvijanju gospodarskega sodelovanja s Slovenijo – podpisali so sporazume z regionalnimi gospodarskimi zbornicami ter izvajajo številne čezmejne projekte. Do sedaj SGZ ni povezovala poslovnih žensk in menedžerk, čeprav jim je posvečala dosti pozornosti, saj je direktorica ženska, pa tudi polovica kadra je ženskega spola. Ženske so tudi zastopane v upravnem odboru, pa med članicami SGZ je kar nekaj uspešnih žensk.
S povabilom na sodelovanje pri okrogli mizi v Kristalni palači pa se je ponudila priložnost za tesnejše sodelovanje z Društvom poslovnih žensk FAM, ko bi s pomočjo članic Društva poslovnih žensk uspeli organizirati neke vrste podružnico, saj bi poslovne ženske iz slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem s svojimi izkušnjami nudile dragoceno pomoč pri vstopu slovenskih podjetnic na avstrijski trg. Potrebujemo močno čezmejno mrežo uspešnih poslovnih žensk med Slovenijo in dvojezičnim območjem v sosednji Avstriji, ki si bodo nudile potrebno podporo, pomagale s poslovnimi kontakti, poslovnimi informacijami in izkušnjami.“
Andrej Šik , direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta je v svoji predstavitvi izpostavil, da ima SDGZ dolgoletno tradicijo in zelo razvejano dejavnost. Ima tudi status slovenskega poslovnega kluba. Poudaril je , da je Slovensko deželno gospodarsko združenje stanovska organizacija podjetnikov slovenske manjšine, ki je postala vodilna struktura na področju storitve za podjetja na čezmejnem področju in se je kot take poslužuje dobršen del slovenskih gospodarskih subjektov, ki se odpravljajo na italijansko tržišče. Slednje je po svoje seveda zahtevno, a predstavlja tudi izjemno priložnost za slovensko gospodarstvo, ki bi moralo biti bolj ambiciozno glede delovanja na tržiščih zahodne Evrope.
Boris Peric predsednik Upravnega odbora finančne družbe KB1909 Gorica je na kratko predstavil svojo uspešno finančno družbo, holding, ki je 30 odvisnimi družbanim na različnih področjih poslovanja, sedež imajo v Furlaniji Julijski krajini, toda s števlnimi dejavnostmi so priotni tako v Italiji, Sloveniji in tudi na Balkanu. Kot pravijo- glava je v tem obmejnem prostoru, oprativa pa drugje. Ime finančne družbe je povezano z nekdanko Kmečko banko iz Gorice in je v večinski lasti slovenske narodne skupnosti Prisotna je tudi na Ljubljanski borzi , kar pomeni da deluje tudi na slovenskem finančnem trgu. Petina delničarjev KB1909 je iz Slovenije. V Sloveniji so priotni tudi v medijskem protoru, (lastništvo Mladine). Poudaril je, da je z vstopom Slovenije v Eu, Schengenom , Evrom prišlo tudi do psihološkega preskoka. Slovenska dinamičnost je v prostoru, kjer živi slovenska narodna skupnost večja. Izposatvil je pozitiven poglen na slovensko manjšino. Podjetje izpostavlja dve poslanstvi- posel in dobiček drugo pa je prispevek za slovensko narodno skupnost. In v tem so uspešni.
O Porabju se vedno malo govori, lahko bi rekli, da je bilo dolga leta zapostavljeno. Življenje je bilo težko. Slovenci, ki tam živijo niso bili ločeni samo z železno zaveso, bili so v obmejnem pasu, kar jim je dodatno onemogočalo gibanje. Toda kljub vsem zaprekam in težavam so se ohranili. Težko bi govorili o njihovi gospodarski dejavnosti ter o gospodarskih združenjih, o organiziranem podjetništvu. Pred nekaj leti so se počasi stvari začele premikati – ustanovljena je bila Razvojna agencija, ki jo vodi gospa Andrea Kovacs, ki pa se zaradi bolezni okrogle mize ni mogla udeležiti. V tem trenutku se usmerjajo v turizem in kmetijstvo.
Marjana Košuta Bankovič, direktorica Euro ured/ Urad za Evropo predstavila je podjetje, ki ga je na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu leta 2008 kot poslovni servis ustanovila krovna organizacija, Zveza slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem. Poglavitni namen te pobude je bil vsem slovenskim organizacijam na Hrvaškem – krovni organizaciji, društvom in manjšinski samoupravi, svetom in predstavnikom slovenske narodne manjšine –, zagotoviti poslovno svetovanje pri prijavah na razpise za EU sredstva. Poslovno svetovanje v okviru možnosti, znanja in izkušenj zagotavljamo tudi vsem drugim zainteresiranim pravnim osebam in posameznikom.
Poslovno svetovanje obsega informativno in drugo pomoč pri zbiranju ustreznih informacij o razpisih, obveščanje o njihovem terminu in vseh dogodkih, povezanih z razpisi, kot so delavnice in predstavitve, zatem pomoč pri osmišljanju, povezovanju in oblikovanju projektnih idej ter pripravi ustrezne razpisne dokumentacije, svetovanje pri iskanju in povezovanju ustreznih partnerjev v obeh državah, pomoč pri usklajevanju in izvedbi pozneje odobrenih projektov ter pripravi vmesnih in končnih poročil ter seveda vrsto drugih storitev, za katere je povpraševanje oziroma sklenjen skupni dogovor s strankami.
Urad za Evropo – Reka je letos vzpostavil poslovno sodelovanje s Poslovnim klubom slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov iz Zagreba, ki ga vodi Ignac Rupar in ki združuje gospodarstvenike in strokovnjake s področja gospodarstva. Obe organizaciji si skupaj prizadevata za spodbujanje razvoja na področju sodelovanja med gospodarstvom obeh držav.
Barbara Antolič, podjetnica, predsednica Sveta slovenske narodne manjšine Varaždinske županjie, ustanoviteljica in ravnateljica doma za ostarele ( kapaciteta 73 ležišč in z 25 zaposlenih) Kot podjetnica sodi med male podjetnike.
Živi v Varaždinski županiji, ki šteje okoli 200 tisoč prebivalcev in meji v več kot 50 km z Slovenijo. Je najkonkurenčnejša županija na Hrvaškem. Slovenskih zamejcev v tem prostoru živi po uradnih podatkih 380, verjetno pa dvakrat več. Slovenci se zbirajo se v Svetu slovenske narodne manjšine, v katerem je predsednica, ter v kulturnem društvu Nagelj. Kot “nova” manjšina, stara komaj 20 let, so Slovenci na Hrvaškem na pragu ustvarjanja nekaterih pravic, ki jih Slovenci v drugih državah že imajo. Začeli so z učenjem slovenskega jezika. Trenutno se ga uči 77 učencev Druge gimnazije, 500 osnovnošolcev pa čaka na začetek poučevanja.
V veliko pomoč in oporo nam je Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po njihovih programskih in strateških dokumentih so začeli sodelovanje z šolami iz Slovenije; učenci naj bi opravljali del prakse na Hrvaškem in si tako nabirali izkušnje in se povezovali.
V družabnem delu smo se razvajali ob vrhunskih vinih Matjaža Četrtiča in pogostitvi Vivo Cateringa, ki ga je prispeval Inštitut za narodnostna vprašanja.
Petintridesetletna Matjaž Četrtič iz Kojskega v Sloveniji in Robert Prinčič iz Jazbin pri Števerjanu v Italiji, vinarja mlajše generacije, sta združila svoje znanje, inventivnost in trdo delo v skupnem projektu. S pomočjo njunih kleti Ferdinand in Gradis’ciutta ter s pomočjo najstarejše briške sorte, rumene rebule, sta Brda in Collio združila v skupnem izdelku. Njuno poznanstvo sta poglobila v prijateljstvo in njuna skupna vizija je dozorela v visokokakovostnem, edinstven in odličnem izdelku: Ustvarila sta novo penino Rebolium – Sinefinis, penino brez meja in ovir.
www.invinoveritas.si je spletni butik naše članice Brune Pahor z briškimi vini, oljčnimi olji in domačimi izdelki. Med vini je seveda tudi Sinefinis in celotna paleta vin iz kleti Ferdinand. Pred novim letom bo stran bogatejša tudi za čezmejne pridelovalce vin. Najdete tudi odlično paleto darilno pakiranih vin, za največje poznavalcein degustatorje pa po naročilu letnika priskrbimo tudi pitna arhivska vina.