Častna pokroviteljica projekta in dobrodelne prireditve je soproga predsednika republike Slovenije, Barbara Miklič Türk
Tudi vreme je bilo naklonjeno naši prireditvi – po vseh snežnih zametih je v sredo posijalo sonce, kot bi nam Alma Karlin hotela povedati »Pa saj to je vendar moj dan, zakaj ne bi sijalo sonce? 26. november 2008. Ja, prav o njem sem sanjala in verjela, da se bo ta dan zgodilo nekaj lepega zame, za moje delo, za moje sanje.«
Ob 19.00 uri smo se začeli zbirati, da počastimo njeno vlogo v svetu, za katero mnogi doma niso hoteli slišati. Morda zato, ker so o njej vedeli drugi več, ker sami niso vedeli dovolj, ali pa le niso hoteli vedeti in niso znali prepoznati njene veličine.
Me FAM-ovke pa smo se odločile, da njej v čast priredimo dobrodelno prireditev, ki bo namenjena zbiranju sredstev za dokončanje že delno posnetega igranega dokumentarnega filma o tej veliki ženski. Nismo bile prve, ki smo dojele njeno veličino, vendar smo s to prireditvijo povedale tudi drugim, kdo je bila velika Alma Karlin.
Častno pokroviteljstvo nad projektom in dobrodelno prireditvijo je prevzela soproga predsednika republike Barbara Miklič Türk, ki je bila na prireditvi z izbornim programom tudi slavnostna govornica.
Aleša Kandus, predsednica društva, je ob tem povedala: »Za organizacijo take prireditve smo se v našem društvu odločile, ker želimo po svojih močeh in s svojim zgledom prispevati k realizaciji projekta, za katerega smo prepričane, da bo veliko pripomogel k večji prepoznavnosti vloge žensk v javnem življenju nekoč in danes. Alma Karlin je namreč ena izmed tistih, ki so lahko s svojim pogumom, znanjem in nenehno potrebo po raziskovanju novega, še danes vzor vsem nam. Zagotovo si Alma, tako kot še veliko slovenskih žensk, zasluži, da se jo tudi s pomočjo dokumentarnega filma, predstavi slovenski javnosti, kjer še do danes nima ustreznega mesta, kakor tudi, da se ohrani v zgodovinskem spominu naroda.
Zato namenjamo za dokončanje dokumentarnega filma o Almi Karlin donacijo v višini 15.000 evrov«.
Ček v vrednosti 15.000 evrov sta predali ekipi dokumentarnega filma – režiserki dr. Marti Frelih, snemalcu in producent Radu Likonu, scenaristki Vilmi Štritof Čretnik ter dramski igralka Veronika Drolc, ki upodablja v filmu Almo Karlin, predsednica društva Aleša Kandus in prva dama, Barbara Miklič Türk.
V pestrem programu, ki je sledil, so sodelovali: dramska igralka Polona Vetrih z odlomkom iz monodrame Uršule Cetinski »Alma« ter številni vrhunski in priznani glasbeni izvajalci. Ogledali smo si tudi nekaj insertov iz že posnetega gradiva, dramska igralka Maja Gal Štromar pa je med glasbenimi točkami pripovedovala o življenju Alme Karlin…
Po končanem uradnem delu prireditve smo nadaljevali z družabnim srečanjem ob dobrotah, ki jih je pripravil VIVO CATERING, omogočili pa donatorji: Banytrade, trgovina, posredništvo, export-import d.o.o., Maribor, Benedikt d.o.o. (lastnik blagovne znamke Cukrček in Prešernove kroglice) Ljubljana, Frangeževe penine iz Gornje Radgone, Zvijezda Zagreb – PE Ljubljana, PROVIN Ljubljana, Ljubljanske mlekarne Ljubljana, Smart Com Inženiringi Ljubljana, Poslovni sistem Mercator d.d., Vivo Catering Ljubljana in Pekarna Grosuplje
Silvia Lippai
In še nekaj o življenju Alme Karlin:
NEMŠKO-SLOVENSKA PISATELJICA, POLIGLOTKA IN RAZISKOVALKA
EKSOTIČNIH TUJIH SVETOV
ALMA KARLIN (1889-1950)
Bila je nemiren duh v drobnem telesu, nedvomno pa ženska, ki je živela pred svojim časom. Slovenski javnosti je dolgo ostala nerazumljena in neznana. Njen opus zajema štiriindvajset objavljenih knjig, več kot štirideset proznih del in pesmi pa ostaja v rokopisu. Njene knjige so v njenem najplodnejšem obdobju med leti 1921 in 1937 izhajale v Nemčiji, na Finskem, v Švici in v Veliki Britaniji. Troje njenih popotnih knjig je takrat doseglo še zdaj spoštovanja vredno naklado (zlasti primerljivo s slovenskim založniškim prostorom) 80.000. V slovenščino je bila Alma Karlin prevedena šele v zadnjih letih (Mladinska knjiga in Mohorjeva družba), njene knjige pa zaradi izrednega zanimanja doživljajo vedno nove ponatise. Toda ta svetovljanska iskalka je umrla v revščini, brez zdravniške pomoči, v majavi hiški na hribu v Pečovniku, v bližini rodnega Celja.
Alma Vilibalda Maksimilijana Karlin je kmalu pokazala izjemne talente za glasbo, risanje in učenje tujih jezikov. V življenju se je naučila vsaj naslednje jezike: angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, finščino, ruščino, španščino, sanskrt, perzijščino, kitajščino in japonščino. V sebi je nosila željo postati svetovna pisateljica in raziskovalka. Pogumno se je podala na pot za 8 let, njena doživetja pa so barvita in srhljiva, saj je obiskovala kraje, kamor še ni stopila noga zahodnjakov, raziskovala je rastlinstvo in pisala poleg potopisov še beletristiko. Potovala je v podpalubju ladij, med najrevnejšimi ljudmi, spoznavala dno družbe, s seboj pa je ves čas imela pisalni stroj, legendarno poimenovan Erika. Sanje o bogastvu civilizacij, ki naj bi jih odkrivala in se duhovno napolnila, so se ji boleče razblinjale, še zlasti v ponižujoči vlogi, ki jo je morala doživljati kot ženska. Preživljala se je s sprotnim prevajanjem, poučevanjem in pisanjem člankov za različne časopise. Njena slava se je razširila po svetu, saj je bila takrat nekaj izjemnega. Zaradi pomanjkljive prehrane je celo hudo zbolela za malarijo, med potepanjem po Novi Gvineji pa je skoraj postala plen ljudožerskega plemena. Ko je prispela domov v Celje, ni bila deležna nobenih časti. Sicer je včasih na povabila svetovljanskih prijateljev odhajala predavat in predstavljat svoje knjige v tujino. Leta 1930 jo je obiskala njena občudovalka modre krvi, Thea Gammelin, angleška slikarka. Znanstvo je preraslo v prijateljstvo in Thea se je preselila k Almi ter ostala z njo do poslednjega dne. Pisateljičina nazorska izhodišča – bila je pacifistka in humanistka – je opazila tudi švedska pisateljica Selma Lagerloef in jo predlagala za Nobelovo nagrado za književnost. Toda možnosti za nadaljnjo uveljavitev je presekala druga svetovna vojna. Alma je nasprotovala nacistični ideologiji in nemška oblast je njena dela prepovedala. Ponudila je zavetje protinacističnim beguncem in ko je leta 1944 izvedela, da je na spisku oseb, ki jih namerava gestapo ustreliti, se je pridružila partizanom. Kot pripadnico nemške nacionalne skupnosti pa so jo nameravali likvidirati tudi partizani. Po vojni je izčrpana od življenja (nacionalizirali so tudi njeno hišo, ki jo je podedovala po očetu) vendarle dočakala svoj duhovni mir in notranje zadovoljstvo.
Avtorici filma Marto Frelih in Vilmo Štritof Čretnik je pritegnila nenavadnost in vsestranskost njene življenjske zgodbe. Veljala je za žensko, ki se je lotila vsega. Svoje življenje je jemala kot misijo. Bila pa je izjemna intelektualka in duhovno prebujena osebnost. Predvsem je avtorici pri delu motiviralo dejstvo, da je bila Alma Karlin pozabljena, ne dovolj cenjena v svojem času, vendar se izkazuje za naše sodobnike kot izjemna vizionarka, s svojim načinom razmišljanja popolnoma moderna ženska. Film je edinstvena priložnost za obeležitev njenega življenja in dela, saj ponuja vizualno oživitev njene živopisne in raznolike izkušnje, hkrati pa združuje kot dokumentarni žanr vse bistvene podatke, ki pomagajo slovenski javnosti in posameznikom, kot upata, umestiti Almo Karlin v zgodovinski spomin kot eno najpomembnejših Slovenk, ki prinaša v našo zavest tudi povsem nekonvencionalen in nekonformističen, pa vendar pretresljivo močno doživet pogled na svet in življenje.