031 335 220 [email protected]

V Podčetrtku sta nas  pri Aqualuni že čakala g. Boštjan Misja iz TIC Podčetrtek in naša ga. Rosana Arko Veber ter nekaj Madžarskih poslovnih dam. Z g. Misjo smo si z zunanje strani ogledale Aqualuna center, Podčetrtek in Olimje ter njene znamenitosti.

Po prihodu v Kongresni center Olimia v Wellness hotelu Sotelia smo se malce okrepčale, potem pa šle na obhod term, ki je bil malce krajši zaradi dežja. Terme Olimia so res čudovite in prostrane. Prav vsak lahko najde v njih svoj košček miru in možnost za razvajanje.

Uradni del srečanja je bil v Kongresnem centru Olimia v dvorani Primula II v Wellness hotelu Sotelia.

Povezovalka in prevajalka dogodka je bila naša članica, ga. Metka Feher Pal. Prvi nagovor pa je bil seveda namenjen predsednici društva FAM, dr. Nataši Pirc Musar, ki je pozdravila gostitelja – Terme Olimia, vse prisotne goste in podjetnice, na kratko predstavila društvo FAM in povedala zakaj smo se odločile za ta skupni dogodek z madžarskimi podjetnicami in kako zelo je vesela, da je med nami toliko imenitnih gostov. Posebej se je zahvalila madžarski veleposlanici v Sloveniji, njeni ekscelenci Edit Szilágyiné Bátorfi, ki je dala pobudo za to srečanje.

Drugi govorec je bil g. Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia, ki je nadomeščal odsotnega direktorja g. Florjana Vasleta. G. Čretnik je predstavil Terme Olimia, Terme se predstavljajo s slogani – Odkrijte blagodejni učinek termalne vode in moč narave. Raziščite čarobni svet Wellnessa Orhidelia, uradno najboljšega wellnessa v Sloveniji, prepustite se, da vas nosi voda in izberite sproščujoči tretma v SPA centrih, uživajte v bogatih savna programih naših Gospodarjev vetra, spoznajte in živite filozofijo selfnessa ali rešite zdravstvene težave s pomočjo sodobne in alternativne medicine v Centru Zdravja Olimia. Family Wellness Termalija, prvi slovenski družinski wellness in vsem dobro poznan zunanji Termalni park Aqualuna sta edinstvena svetova vodnih atrakcij, ki jih obožujejo tako otroci kot njihovi starši!

Ne glede na to ali iščete oddih poln doživetij ali edinstveno kongresno destinacijo, naredite nekaj zase in obiščite Terme Olimia! So vedno prava izbira!

Če si želite kaj več pogledati o termah, je tu povezava: https://www.terme-olimia.com/sl/-terme-olimia-1

Nj. eksc. ga. Edit Szilágyiné Bátorfi, , veleposlanica Madžarske v Sloveniji je pozdravila udeležence in jih je seznanila, da je prvo srečanje madžarskih in slovenskih podjetnic potekalo leta 2017 na Blatnem jezeru. Veleposlanica je izpostavila, da blagovna menjava med Slovenijo in Madžarsko iz leta v leto raste, vendar pa je še veliko možnosti za nadaljnjo rast. V upanju, da bodo tudi podjetnice z Madžarske prispevale k tej rasti, je njena ekscelenca podrobno predstavila prisotne madžarske podjetnice in njihovo dejavnost.

Za  ga. Edit Szilágyiné Bátorfi je svoje videnje o gospodarskem sodelovanju obeh držav predstavil tudi Nj. Ekscelenca  Dr. Robert Kokalj, Ambasador Republike Slovenije na Madžarskem in bil navdušen, ker je prišlo do ponovnega srečanja tukaj v Sloveniji. Pred dvema letoma so nas gostili Madžari na Blatnem jezeru in tokratno je odlično nadaljevanje in krepitev mednarodnih odnosov in predvsem poslovnega sodelovanja.

Ga. Margit Batthyány-Schmidt, predsednica Madžarske ženske zveze je predstavila delovanje njihove zveze podjetnic in izpostavila, da je vesela, da se je del njih lahko predstavilo na tukajšnjem dogodku.

Dr. Petra Ponevács Petra, namestnica državnega sekretarja za spodbujanje investicij na Ministrstvu za zunanje zadeve in trgovino Madžarske je na kratko predstavila madžarsko gospodarstvo ter poslovno in investicijsko okolje na Madžarskem. Madžarsko gospodarstvo, tako kot slovensko, je izvozno usmerjeno gospodarstvo in je privlačno za tuje naložbe. Namestnica državnega sekretarja je Izpostavila visoko gospodarsko rast Madžarske, ki je bila leta 2018 4,9 % in ugodno davčno okolje na Madžarskem. Na Madžarskem je namreč stopnja obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb 9%, stopnja dohodnine 15%. Glede slovensko-madžarskih gospodarskih odnosov je dr. Petra Ponevács  izrazila zadovoljstvo in povedala, da vidi še veliko možnosti za skupno sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko.

Župana Podčetrtka g. Peter Misja je predstavil Podčetrtek, Olimje in ostale bližnje destinacije in povezanost vseh v aktivnostih  za napredek in razvoj. Prav vsak delček je dodatek v prepoznavnosti in vsi občani živijo za napredek, ker se zavedajo, da je to njihov jutri.

Ker smo še čakali prihod ga. Eve Štravs Podlogar, državne sekretarke  na Ministrstvu  za gospodarski razvoj in tehnologijo, smo pred tem začeli s temo dneva o krožnem gospodarstvu, ki jo je predstavila mag. Ladeja Godina Košir.

Tema dneva: Krožno gospodarstvo – mag.  Ladeja Godina Košir

(tekst: Ladeja Godina Košir)

Slovenija bi bila lahko referenčna država prehoda v krožno gospodarstvo. Slovenija se je lani umestila med evropske pionirje krožnega gospodarstva, a do prehoda v ta model nas čaka še veliko dela – in povezovanja.«

»Krožno gospodarstvo je koncept, o katerem že nekaj časa govorimo tudi pri nas. V zadnjem letu se je, predvsem zaradi poročil o stanju okolja in zastrašujočih napovedi, kaj nas globalno čaka, če ne bomo ničesar spremenili, iz koncepta pretvoril v model s konkretnimi usmeritvami. Ta počasi prehaja v prakso, ki jo bo gospodarstvo, če želi ostati konkurenčno, moralo udejanjati,« –  Vesna Bizjak.

Slovenija ima v svoji Viziji 2050, Strategiji razvoja 2030 in Pametni specializaciji umeščeno krožno gospodarstvo kot eno od prioritet. Dobili smo Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo, imamo nemalo dobrih praks. Po mnenju stroke smo v ključnem trenutku, v katerem moramo prepoznati priložnost.

Na 3. konferenci Circular Change maja letos v Mariboru so predstavili tudi Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije, katerega soavtorji in koordinatorji so bili na zasebnem zavodu Circular Change.

»Ob tem smo soočili svoje aktivnosti z državami, kot so Finska, Nizozemska, Avstrija, Francija, Slovaška – prav nacionalni kažipoti za krožni prehod namreč spodbujajo različne deležnike, da prilagodijo svoje modele delovanja in poslovanja. Pa naj gre za gospodarske subjekte, mesta, vladne institucije ali pa za državljane in njihove potrošniške izbire. Ob sodelovanju s Svetovnim gospodarskim forumom, ki vodi projekt PACE – globalna platforma za krožni prehod – smo leta 2017 Slovenijo umestili med evropske pionirje krožnega gospodarstva, vendar nas številne evropske države dohitevajo ali celo prehitevajo,« pove mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica Circular Change«.

Kot pojasni, nam manjka kontinuitete pri izvajanju aktivnosti prehoda, povezovanju deležnikov, implementaciji … »Ob zamenjavi vlade je Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki je delovalo v kabinetu predsednika vlade, ugasnilo, kar je velika škoda, saj se je pod tem okriljem, tudi s pomočjo Circular Change, povezalo več kot 3.000 deležnikov,« še izpostavi sogovornica.

Slovenija bo leta 2021 predsedovala Svetu EU. »Strateški razmislek o tem, kako lahko Slovenija svojo konkurenčnost in mednarodno pozicioniranje v EU utrdi prav zaradi implementacije krožnega gospodarstva, bi bil ta trenutek še kako na mestu,« pravi sogovornica. Doda, da bi bila Slovenija z bolj odločnim povezovanjem različnih resorjev v vladi, javno zasebnimi partnerstvi in oblikovanjem projektov v gospodarskem sektorju, ki bi kandidirali za finančna sredstva, ki so na voljo za krožno preobrazbo poslovnih modelov, lahko referenčna država krožnega prehoda. »Smo ravno prav veliki in ‘zeleno’ imamo zapisano v svojem DNK,« poudarja.

Letos slovensko krožno zgodbo predstavljamo svetu – »Leto 2018 se je začelo z mojo uvrstitvijo med šest finalistov, globalnih voditeljev na področju krožnega gospodarstva, izbranih s strani Svetovnega gospodarskega foruma v okviru nagrad The Circulars in z razglasitvijo v Davosu. Takšen naziv v mednarodnem prostoru ne ostane neopažen. Za Circular Change, zasebni neprofitni zavod, ki s finančnimi sredstvi, prisluženimi z delom na konkretnih projektih, financira vlaganja v informiranje, povezovanje in komuniciranje slovenskih krožnih praks v mednarodnem prostoru, je bilo to dragoceno priznanje,« pove sogovornica. To priznanje je okrepilo njihovo kredibilnost in sprožilo val vabil za strokovne predstavitve in sodelovanje v ekspertnih skupinah in žirijah po svetu. S tem pa tudi priložnost predstaviti slovenske primere, Kažipot in proces vključevanja deležnikov v krožno tranzicijo v 20 državah, nazadnje na Japonskem.

V okviru Evropske platforme za krožno gospodarstvo (ECESP) v Bruslju sem bila izvoljena za predsedujočo. Vse to je socialni kapital, ki odpira vrata. Gre za svojevrstno gospodarsko diplomacijo – slovenske dobre prakse, kot sta na primer mesti Ljubljana in Maribor, pa podjetja Aquafil, Butan Plin, Planet Care, Valtex, Oven, Avantcar, AMZS, raziskovalci Institut Jožef Stefan, pa Fakulteta Doba – predstavljamo, povežemo se s tujimi strokovnjaki in institucijami, hkrati pa tuje dobre prakse prinašamo v Slovenijo. Zadnjih nekaj mesecev tlakujemo pot enemu izmed vodilnih nizozemskih podjetij s krožnim modelom poslovanja, da bi odprl tovarno v Sloveniji,« razlaga sogovornica.

Prepričana je, da lahko krožno zgodbo dejansko razvijamo le z mednarodno širino. »Spreminjajo se industrije, verige vrednosti, vrednotenje poslovanja – naše gospodarstvo ne more ostati konkurenčno, če ne sprejme pravil trajnostnega, krožnega poslovanja. To so že občutili naši izvozniki – na primer dobavitelji na področju avtomobilske industrije in številni drugi, katerih konkurenčnost se ocenjuje tudi glede na prispevek njihovega poslovanja k doseganju ciljev trajnostnega razvoja,« poudarja. Navede še en primer: Pivovarna Laško Union je z vstopom v Heineken poslovno strategijo morala uskladiti z zavezanostjo zmanjševanju ogljičnega odtisa in krožnemu modelu poslovanja.

So podjetja res spremenila koncept delovanja? – »Krožno gospodarstvo je velika stvar in ambiciozna pobuda na ravni Evropske unije. V Sloveniji se res veliko dogaja, smo pa do tega vseeno malce kritični. Pojem krožnega gospodarstva je v široki rabi, ob tem se vsi strinjamo, da je potreben in nujen, a podjetja, ki so pri nas dobri primeri, koncepta delovanja praviloma niso spremenili, ampak jim je krožno delovanje osnovni poslovni model, ki se na koncu seveda tudi izplača. S tem seveda ni nič narobe, a nas za resno spremembo pri spreminjanju linearnega modela v krožnega čaka še veliko dela,« pa pravijo Ekologi brez meja.

Kot poudarjajo, je pomembno, da vsi razumemo, da je to področje, kamor moramo biti vključeni vsi prebivalci, predvsem pa ga moramo vsi razumeti. »Koncept je še kako potrebno vpeljati tudi v lokalne skupnosti, manjša podjetja in doseči spremembo tudi tam, kjer krožno delovanje ni osnovna dejavnost. Pomembno se nam zdi pogledati tudi širši koncept krožnega gospodarstva, v katerega so vključeni vsi zaposleni in prebivalci. To, da so danes nekatera podjetja primeri dobre prakse, hkrati pa so pogoji zaposlovanja precej slabi, ali pa so podjetja zaradi stroškovne učinkovitosti sedeže prenesla v davčno bolj ugodne države, se nam ne zdi vzdržen primer,« še pojasnjujejo.

Maribor: prehod mesta v krožno gospodarstvo – MO Maribor je prva in trenutno edina slovenska (mestna) občina, ki ima uradno sprejeto strategijo prehoda mesta v krožno gospodarstvo. Strategija je nastajala skoraj leto dni, v procesu oblikovanja pa so sodelovale praktično vse javnosti – od strokovne do gospodarstva, mestne uprave, mladine. »Dokument je povezal več kot 100 različnih mnenj in ponuja odgovor na to, kako bo mesto s konkretnimi projekti (pripravljenih jih je 20?, dejansko zaplulo na krožno pot,« povedo na MO Maribor.

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva, štejejo sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, ki je že v poskusnem obratovanju, ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki, s katerimi bodo izhodiščno pilotno upravljali v že pridobljenih evropskih projektih Urban Soil 4 Food in Cinderela, upravljanje z odpadno energijo/toploto v smislu vzpostavitve hranilnikov toplote in vračanje prečiščene odpadne vode nazaj v procese ponovne uporabe. »Za implementacijo teh projektov uporabljamo razpoložljive evropske finančne vire, saj smo bili na prijavah s projekti tudi do zdaj bili zelo uspešni. S takšnim prehodom v krožno gospodarstvo bomo postavili ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih služb,« še dodajo na MO Maribor.

Kako ‘krožni’ smo lahko posamezniki? – Plastika in embalaža, tekstil in modna industrija, avtomobili in mobilnost, pohištvena industrija, gradbeništvo … Povsod lahko sledimo spremembam, ki se nas tičejo tudi kot potrošnikov, državljanov. »Ste opazili, da v lokalih skorajda ne dobite plastične slamice? Da trgovci s tekstilom zbirajo stara oblačila? Da je na primer IKEA podala zavezo, da bo do 2030 njeno poslovanje povsem krožno – prenova, obnova, ponovna uporaba so njihove smernice. Pa na primer ‘potni list za materiale’ – vsaka stavba naj bi imela natančen popis materialov, ki so bili uporabljeni pri gradnji, da bi jih lahko nekoč ponovno uporabili. Pomikamo se tudi vse bolj od produktov k storitvam. Ne zanima nas na primer posedovanje avta, ampak naša mobilnost. Zato vse več souporabe, manj lastništva,« razlaga Ladeja Godina Košir. Krožna kultura nas bo po njenem mnenju pripeljala do krožne spremembe.

Prihaja do resnih premikov – Krožno gospodarstvo se v razmerah, ki jih določajo rast števila prebivalstva, podnebne spremembe in omejeni naravni viri, kaže kot edina možnost, ki zagotavlja dolgoročno preživetje človeštva. »Leta 2050 bo v morju več plastike kot rib. To sporočilo Fundacije Ellen MacArthur se je dotaknilo najširših množic. Aktiviralo je voljo do tega, da se s tem izzivom soočimo in poiščemo rešitve, da preprečimo uresničitev zastrašujoče napovedi. Naša globalna soodvisnost in povezanost postaja ob dogajanjih, kot so onesnaženje morja, naravne nesreče, migracije, izginevanje biotske raznovrstnosti, kopičenje odpadkov, je neizbežno dejstvo. Prepoznavanje nujnosti sodelovanja se na področju udejanjanja koncepta krožnega gospodarstva krepi,« Ladeja Godina Košir razlaga, kako smo prišli do premika na področju krožnega gospodarstva.

In če so se tematike, vezane na obvladovanje podnebnih sprememb, doseganje ciljev trajnostnega razvoja in implementacije krožnega gospodarstva, do zdaj obravnavale ločeno, se zdaj močno povezujejo in iščejo medsebojna prekrivanja. Ekonomske, okoljske in družbene politike vstopajo na iste agende.

Ko je odpadek nova surovina – Krožno gospodarstvo stremi k temu, da vire in energijo v ciklih proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje, pri čemer je ključno že načrtovanje.  Kar je v preteklosti za nekoga predstavljalo odpadek, lahko zdaj za drugega pomeni surovino in s tem povezano novo poslovno priložnost. Zato daje krožno gospodarstvo velik poudarek sodelovanju med deležniki.

Zero waste – Zero waste je program, ki direktno sovpada s konceptom krožnega gospodarstva in ponuja konkretna orodja in načine doseganja zmanjšanja odpadkov, ločenega zbiranja in recikliranja ter ponovne uporabe in vračanja surovin v krog. »Predvsem pa je koncept danes že marsikje delujoč in omogoča pripravo dolgoročnih strategij upravljanja in vključevanja vseh deležnikov v proces,« dodajo Ekologi brez meja, nosilci projekta Zero waste Slovenija.

Kako zapreti krog? Za zaprtje kroga se v modelih krožnega gospodarstva uporablja kombinacija različnih pristopov, npr.:

  • še višje stopnje recikliranja,
  • dizajniranje izdelkov na način, da se jih zlahka razstavi in predela (eco-design),
  • popravljanje izdelkov (repair and refurbish),
  • modeli t. i. sodelovalne ekonomije (sharing economy),
  • prehod na storitvene poslovne modele (primer podjetja Philips, ki prodaja svetlobo),
  • modeli souporabe tokov naravnih virov in energije med različnimi proizvodnimi podjetji, komunalnimi podjetji …

3.000 deležnikov je povezalo Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki je delovalo v kabinetu predsednika prejšnje vlade, a je s sedanjo ugasnilo. MO Maribor je prva in trenutno edina slovenska (mestna) občina, ki ima uradno sprejeto strategijo prehoda mesta v krožno gospodarstvo.

Ga. Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu  za gospodarski razvoj in tehnologijo, je na kratko predstavila strategijo slovenskega  gospodarstva. Od leta 1991 je Slovenija parlamentarna demokracija z 2,07 mio prebivalcev in je ena najhitreje rastočih držav – 3. najbolj industrijska država v EU in predvsem izvozno usmerjena. Slovenija je zelena, kreativna in pametna dežela, odprta za vse  nove gospodarske izzive. Je tudi dežela, kjer se srečujejo  štirje različni geografski svetovi, zato je tudi turistično nadvse privlačna tako po podnebju,  hrani in kulturnih značilnostih. Prepričajte se, veseli vas bomo.

Po predstavitvi ge. Eve Štravs Podlogar smo se preselile v Klub Žafran, kjer so se naše podjetnice srečale v B2B razgovorih z madžarskimi.

Ga. Rosana Arko Veber je predstavila svojo firmo ADR Group (bila je tudi soorganizatorka dogodka) in povedala: »ADR GROUP deluje na štirih področjih in sicer: kadrovanje v katero je zajeto zaposlovanje tuje delovne sile, ureditev vseh pravno formalnih postopkov, da tuji delavec lahko prične z delom v RS pri slovenskem delodajalcu, zasebno varovanje  na tem področju se izvaja svetovanje in zagotavljane fizičnega ter tehničnega varovanja. Organizacija dogodkov, kjer našim strankam nudimo celotno organizacijo športnega, kulturnega ali poslovnega dogodka na ključ ali samo delno izvedbo in podporo. Ter zadnje področje dela organizacija turističnih in plesnih dogodkov doma in po svetu pod našo blagovno znamko PLESNI COCTAIL. Drage dame, veseli me, da ste se udeležile FAM dogodka v čudovitem ambientu Term Olimia, ki je naš odličen poslovni partner za poslovna srečanja in sproščene dogodke. V kolikor za vaš poslovni dogodek potrebujete organizatorja ali so vas plesni koraki prevzeli, ter se je ob naši ponudbi v vas prebudila želja po popotovanju; bomo z veseljem sprejeli vaš klic in se potrudili ugoditi vašim potrebam in željam.«

Seveda smo se morale malo razgibati in naučiti osnov angleškega valčka, ga.  Mateja Bobek pa je predstavila Selfness, zapela s svojim čudovitim glasom in nas malo umirila ter priprava na odlično kulinarično razvajanje, ki je sledilo. Kuharji Term Olimia si zaslužijo najvišjo oceno.

Predstavili so se tudi lokalni ponudniki, kot so:

  • Nakit Goga – ročno izdelani nakit,
  • DOREJA, Sanja Počivalšek z izdelovanjem naravnih trdih mil za telo in obraziz  različnih rastlinskih olj in masla, 100% čistih eteričnih olj, dodatki zelišč, začimb, macerate ter tudi termalno vodo vrelca v Podčetrtku.
  • Vinogradništvo Ilek – vinogradništvo, sadjarstvo in čebelarstvo – z odprtimi in ustekleničenimi vini, jabolčnim kisom in medom

Posebna zahvala gre obema mojima soorganizatorkama dogodka – ga. Rosani Arko Veber in Sabini Antloga iz Term Olimia.

📸 Foto utrinki Marije Trenz

Povzela: Silvia Lippai