Vsi dnevi pred srečanjem deževni, po srečanju napovedan dež, tako da smo s Simono in Vladimiro s strahom zrli v nebo. Ampak me FAM-ovke se ne damo in priklicale smo nepozabni sončni dan med vso to obilico deževja. Ker to zmoremo.
Na Florjanovem trgu so nas pričakale vodička Marjanca in obe gostiteljici. Sprehod po starem mestnem jedru je bil zanimiv in zabaven, saj nam je Marjanca na sproščen in tudi malo šaljiv način predstavila svoje mesto. Ogled smo začele pri nekdanjih mestnih vratih, kjer domuje knjižnica Mirana Jarca, nasproti nje pa rojstna hiša skladatelja Marjana Kozine. Prav s ponosom pa nas je popeljala po Glavnem trgu, ki so ga Novomeščani popolnoma preuredili in zaprli za promet.
Novo mesto je bilo ustanovljeno 7. aprila 1365 leta in leži na polotoku, ki leži na okljuku reke Krke, ki ga objema, kot ljubica zvesta, kakor je dejal Kette v eni od svojih pesmi. Po ustanovitivi, se je mesto zelo hitro razvijalo in za obzidjem je nastal mogočen Glavni trg, ki so ga Novomeščani, kot sem že omenila, temeljito prenovili. Najbolj prepoznaven arhitekturni motiv tega trga so arkadni hodniki, osrednja zgradba pa je mestna hiša ali Rotovž, s katere nas je pozdravil sam ustanovitelj Novega mesta, vojvoda Rudolf IV., ki so ga Novomeščani v zahvalo umestili v grb Novega mesta. Pred mestno hišo stojita doprsna kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja, ki sta s svojimi deli zaznamovala življenje v Novem mestu.
Na Glavnem trgu ogledale Zlatarni Aura in Karat naše Vladimire Fink Pavlin, v TIC-u ki posluje pod okriljem Kompasa Novo mesto, pa nam je naša Simona Mele predstavila ponudbo Novega mesta in Dolenjske regije.
Predstavnica blagovne znamke Berryshka nas je pogostila s čokolado, likerji in še niz drugih dobrot in to je bil res pravi uvod v našo dolenjsko zgodbo.
Nad Novim mestom dominira kapiteljska, od leta 2006 stolna cerkev sv. Nikolaja, ki se ponaša z edino Tintorettijevo sliko v Sloveniji, svetoletnimi vrati in kripto. Na žalost nismo imeli časa za ogled Dolenjskega muzeja, ki s svojo bogato zbirko arheološkega gradiva dopolnjuje naše vedenje o življenju na širšem Dolenjskem od prazgodovine do srednjega veka, starejše železnodobno gradivo pa zagotovo sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino Evrope. Za ogled Novega mesta, bi si morali vzeti več časa, saj bi bilo prav zanimivo obiskati še Frančiškanski samostan in si ogledati njihovo bogato knjižnico, ki ima preko 20.000 knjižnih enot, med katerimi ima največjo vrednost in pomen več kot 30 inkunabul (prvotiskov). Tokrat smo naš sprehod zaključili v Kandiji, kjer so leta 2012, na spominski dan Mestne občine Novo mesto, posvečen dnevu, ko so Novomeščani položili temeljni kamen za prvi narodni dom na Slovenskem, postavili skulpturo olimpionika Leona Štuklja, v Kandiji rojenega Novomeščana. Od tu smo se z avtobusom zapeljale do Loke, na poti pa smo imele prekrasen pogled na Breg, ki je s svojo izredno izpostavljeno lego na obrobju historičnega mestnega jedra gotovo ena najslikovitejših znamenitosti mesta. To je strnjen niz stanovanjskih stavb, nastalih na potezi l.1786 porušenega srednjeveškega mestnega obzidja. To sožitje dominantne narave in skromne arhitekture, predstavlja izrazito etnološko posebnost Novega mesta, ki jo je velikokrat upodobil tam rojeni Božidar Jakac.
Marjanca in Simona sta nas popeljali do Rudolfovega splava, kjer nas je pričakala in naredila predstavitev in pogostitev sirov ga. Nada Marn – lastnica okoliške kmetija Marn. Bilo je zelo dobro in seveda ni manjkal cviček, ker brez tega tudi na splavu ni šlo.
Novomeška zgodba o Rudolfovem splavu je res presenetljiva. Z vožnjo po okljuku reke Krke, ki je izjemno zanimiva, smo se peljale pod štirimi mostovi, mimo gradu Kamen in Novi dvor (danes bolnica), videli stolno cerkev sv. Nikolaja, ki dominira na vrhu griča, občudovale najlepšo mestno veduto, novomeški Breg – najbolj priljubljeno mesto neštetih slikarjev, cerkev sv. Lenarta in frančiškanski samostan. Na splavu so bili tudi njihovi animatorji: Primičeva Julija, perica Pepca, Rudolfov odposlanec in harmonikar, ki so na zanimiv način predstavili sebe, Novo mesto in reko Krko. (Cene za interesente so 15 EUR/osebo (min. 45 oseb), 16 EUR/osebo (min. 30 oseb),17 EUR/osebo (min. 25 oseb), 19 EUR/osebo (min. 20 oseb). Cena vključuje: vožnjo s splavom in celoten program, cviček in vodo v neomejenih količinah, pogačo, spominek, zavarovanje in organizacijo. Trajanje vožnje: 1,5 ure. Primerno je za organizacijo obletnice valet in matur (splavarjenje, nato večerja v gostišču Loka), rojstno dnevne zabave za odrasle in otroke, poroke, poslovna srečanja …. Pripravljajo pa po potrebi tudi kulinarične dogodivščine in pravzaprav ni da ni.
Po splavarjenju smo se z avtobusom peljale v Grčevje na turistično destinacijo Matjaža Pavlina. Vso pot do tja nas je seznanjala vodička Marjanca z okoliškimi lepotami in zgodovinskimi zgodbami.
V veliki terasni sobi na Grčevju smo imele tudi uradni del našega srečanja. Sprejem so nam pripravili v narodni noši; dobrodošlico z ocvirkovo pogačo ali pehtranko, ogledom stare domačije, vinsko napitnico v stari kleti, ogled multivizije o vinu in degustacijo sestavin cvička (dolenjsko belo, modro frankinjo, žametovko in kraljem cvička) ob ajdovem kruhu z orehi in mladem siru, domačih mesninah in …. smo premagale prav vse, tudi uradni del, ki ga je pričela Vladimira.
Vladimira Fink Pavlin je povedala, da se že 30 let uči, kako nositi nakit, kako ga kombinirati, negovati in kako podarjati. Verjame, da z odnosom do nakita kažemo odnos do sebe in tistih, ki nam v življenju nekaj pomenijo. Najlepše je, ko vidiš srečo v očeh ljudi, ki izberejo točno tak kos nakita, kot si ga želijo in ga potem z veseljem nosijo. Teh prijetnih trenutkov se ne bo nikoli naveličala in si ne predstavlja, da bi v življenju počela karkoli drugega.
Drugi govornik je bil njen direktor proizvodnje in sin David Fink, ki nam je predstavil tudi kako nastane prstan – od zasnove do končnega izdelka. Lahko reče, da mu je bila ljubezen do nakita položena že v zibko, saj je tehnično znanje dobil od očeta, ljubezen do nakita pa od mame. Po fakulteti za management je na poklicni zlatarski šoli v Celju opravil še strokovno zlatarsko izobraževanje.
S predstavitvijo zlatarne je nadaljevala Ana Čefarin, ki je v firmi skrbnica spletne prodaje in je šele zadnje leto del ekipe Zlatarne Aura in Karat. Kot novinarka se ni ustrašila novih izzivov in je nakit vzljubila zaradi njegove estetike, ki ima nanjo zelo pomirjujoč učinek.
Simona Mele je svojo predstavitev pričela predvsem z organizacijo poslovnih potovanj, ki imajo svoje zakonitosti. Od njih lahko pričakujemo le najboljše, odličnost storitev, prijaznost in veliko pravih idej!
Čeravno zdaj ne potujemo bistveno drugače, kot smo le nekaj let nazaj, pa se je v tem času zelo spremenil pristop k izbiri turističnih storitev. Največji izziv je iz ogromne količine podatkov hitro in pravilno izbrati bistveno.
V njihovi turistični agenciji so pregovorno učinkoviti. Pravijo, da je to njihov X-faktor! Razlogov za to je več in zaradi vseh pridobite prav vi in vaše podjetje. Poslovni turizem je zahtevno področje in ključno je, da vam prisluhnejo in želeno tudi najhitreje dostavijo! Na enem mestu vsa turistična ponudba za podjetja (letalske vozovnice, hoteli, transferji, vstopnice, paketi…) veliki prihranki časa in denarja, plus bonitete – 24-urni servis za vas – takšen, ki res deluje!, finančne prednosti, ki izhajajo iz dogovorov z njihovimi partnerji, izkušnje in znanje osebja ter s tem hitrost pri iskanju, sestavljanju ponudb.
Agencijo so opremili z najbolj sodobnimi tehnološkimi orodji za iskanje ponudb. V praksi vam bodo najlažje pokazali svoje sposobnosti in za vas ustvarili nekaj čisto posebnega! Kar pokličite jih na 040 204 883 in se prepričajte. Naša Simona Mele vam je vedno na razpolago.
Predstavitev je nadaljeval Matjaž Pavlin, lastnik stare domačije na Grčevju. Na njihovi 150 let stari domačiji, ki je mi zaradi časovne stiske nismo videli, smo si pa zato ogledali vse tri druge destinacije, ki jih oddajajo in zidanico, v kateri smo degustirale razna vina. Zraven kleti oziroma vinoteke je soba za 15 ljudi za kakšne sestanke. Na terasi je prostora za 50 – 60 ljudi – tam smo imele tudi uradni del našega srečanja. Ponudili so nam domače dobrote, ki smo jih zaradi »telovadbe« pridno konzumirale. Za vse tiste, ki vas ni bilo, ne bomo tega o telovadbi razkrili. Naj ostane naša skrivnost. Poleg teh domačih dobrot pa lahko za goste pripravijo tudi kakšne posebne jedi. To delajo v sodelovanju z restavracijo Marof, kjer imajo izjemno ustvarjalnega in inovativnega kuharja, ki je nekoč kuhal celo šejku. Izvajajo tudi team building programe »Izgubljeni med vinogradi« – pohod po vinski gorici, različne aktivnosti, ki spodbujajo sodelovanje med sodelavci. Princesina terasa, kjer smo bile, je primerna tudi za izvajanje kakšnih delavnic, izobraževanj, ki jih lahko popestrijo z degustacijo, kulinariko… Tudi za izlete je dobro poskrbljeno, saj so v bližini še grad Otočec, Pustolovski park, Novo mesto, Rudolfov splav, Kostanjevica na Krki (jama in galerija), Skansen in Kartuzija Pleterje… Če se boste želele prepričati, je njihov kontakt tudi na spletni strani www.matjazeva-domacija.si.
K dobremu, že skoraj evforičnemu vzdušje sta poleg kralja in princese cvička dodala še Etno duet Poseben Gušt. Kot vsaka dobra stvar, je tudi Etno duet Poseben Gušt nastal spontano, iz skromne, a prisrčne silvestrske zabave leta 2006. Kriva je bila posrečena kemija pevca Aleša Pluta in kitarista Tomaža Šulna, dveh takratnih sodelavcev in poslej dobrih prijateljev, ki čisto slučajno cenita življenjsko resnico, družbeno pravico in žalostno-vesele zgodbe iz preteklosti na podoben način. Vse to kar kipi iz nezamenljive glasbene poezije izvirnega dueta Iztoka Mlakarja in Davida Šuligoja. Njune pronicljive pesmi govorijo o sami srži naših življenj, ki se vrtijo okoli namiznih dobrot, vina, ljubezni, druženja, dela, politike ter zdrave pameti – filozofije, ki jo najdemo na kmetih, v tovarni in gostilni. Tudi Tomaž in Aleš cenita te vire življenja, iz katerih vsakdo lovi drobtinice sreče, smisla in modrosti. Z obilo poglobljenega dela poskušata čim bolj osvojiti Mlakarjeve pesmi in jih na njunih nastopih s kitaro ter petjem, pa tudi obilo srčnosti in živahne interpretacije, čim bolj verodostojno predstaviti občinstvu. Njune koncerte Iztokove poezije, pa naj bodo kratki ali celovečerni, človek zapusti poln bogate mere smeha in iskrene resnice, ki je danes že silna redkost. Naj povemo le še, da ju je Iztok Mlakar že poslušal in ju tudi prisrčno pohvalil. Duet je del zasedbe kvarteta, v katerem delujeta še izjemni mladi harmonikar Marko Šušteršič in karizmatični, prekaljeni basist Tomaž Zorko. Lahko jim pišete za najem na Etno banda Poseben gušt – [email protected].
Povzela: Silvia Lippai