Prvi gost in tudi pokrovitelj današnjega srečanja je bil g. Zoran Janković , župan mesta Ljubljane . Z njim se je na temo »Včeraj vrhunski manager, danes učinkovit župan v ´spopadu´ z razvojnimi izzivi slovenske prestolnice« , pogovarjala naša predsednica, Aleša Kandus .
G. Janković je spregovoril o delu v Mercatorju, ki ga je tako dolgo vodil in pripeljal v sam vrh, pa o nenadni spremembi, ki ga je pripeljala do županovanja slovenski prestolnici. Govoril je o viziji, kako naj bi izgledalo oz. si predstavlja glavno mesto države in kakšna želi, da bi bila Ljubljana po njegovem odhodu; o ekipi s katero želi uresničiti to vizijo in prvih projektih, ki se jih je lotil. Verjame v svoje ideje in projekte in jim namerava s svojimi sodelavci slediti in jih tudi uresničiti.
Tema dneva je bila:
KAPITALIZEM JUTRIŠNJEGA DNE IN VLOGA ŽENSK V NJEM s predavateljem Leonardom F. Peklarjem
OSEBNI ODNOS DO SPREMEMB V DRUŽBI
Življenje sodobnega človeka vse bolj temelji na dogmah, mladostnih poškodbah, časopisnih člankih, naključnih pripombah, starih filmih, majhnih zmagah, ljudeh, ki jih ljubimo, ljudeh, ki jih ne maramo pravi Salman Rushdie.
V življenju dobimo samo tisto, kar iščemo, za kar se borimo in za kar smo se pripravljeni žrtvovati. Bolje je, če stremimo za nečim, kar si želimo, četudi tistega nikdar ne dobimo, kot za nečim, česar v resnici ne maramo. Če se dovolj potrudimo, bomo ne glede na to, kar si želimo, skoraj zagotovo dosegli svoj cilj. Ovire so le tiste grozljive reči, ki jih vidimo takrat, ko odvrnemo pogled od svojega cilja. Naša največja sovražnika sta strah in neznanje. Šele ko ju premagamo se lahko zares podamo na pot k svobodi. Neznanje in strah sta kruta gospodarja in njuni sužnji ostajamo tako dolgo, dokler jima dovoljujemo življenjski prostor v naših srcih in umu.
Največje življenjske rezultate dosežemo s preprostimi sredstvi in z uporabo povsem običajnih lastnosti. Preprosteje povedano z zdravo pametjo in vztrajnostjo. Prav vztrajnost je najpogostejša razlika med uspehom in neuspehom. Sleherna poslovno knjiga v zadnjih letih med ključne dejavnike uspeha uvršča: odnose med ljudmi, soočanje s spremembami in učinkovito komuniciranje. Pri tem pa ne smemo pozabiti lastnosti, ki si jo delijo vsi modri ljudje – umetnost poslušanja.
KAPITALIZEM KOT SISTEM IN VLOGA ŽENSK V NJEMU
Kapitalizem kot družbena ureditev temelji na ekonomskem sistemu v katerem so »produkcijska sredstva« v pretežno zasebni lasti, njihov namen pa je ustvarjanje dobička. Distribucija, proizvodnja in cenovna razmerja proizvodov in storitev so v pretežnem delu odvisna od ponudbe in povpraševanja na (večinoma) prostem trgu. Fizične in pravne osebe so upravičene do trgovanja z dobrinami, delom, nepremičninami in denarjem.
Čeprav se je kot družbena ureditev začel uveljavljati po propadanju fevdalnega sistema v šestnajstem stoletju, so ga številni teoretiki (Adam Smith, David Ricardo, Jean-Baptiste Say, John Stuart Mill, David Hume, Richard Cantillon, Karl Marx, Max Weber, Friedrich Hayek, John Maynard Keynes, Milton Friedman…) utemeljevali vse do današnjih dni. Kljub mnenju nekaterih teoretikov (Francis Fukuyama), da se je z razvojem liberalizma v družbeni ureditvi sklenil razvojni krog, vse več avtorjev govori o »post-kapitalistični družbi« (Peter F. Drucker) oz. o družbeno odgovornem kapitalizmu (Sir Derek Higgs). Dejstvo je, da zlasti v tranzicijskih državah prebivalci v relativno kratkem času občutijo vso težo evolucijskih stopenj kapitalizma, saj se le te odvijejo zelo kratkem času v primerjavi s stoletnim razvojem, ki so mu bili priča v zahodnih kulturah. Ne glede na hitrost uvajanja sprememb pa lahko vidimo jasno vlogo državnega kapitalizma, katerega cilj mora biti na kar se da transparenten, predvsem pa odprt način utreti pot zasebnemu kapitalizmu. Prav na tej točki pa se pojavlja največ težav, ki imajo lahko dolgoročne posledice v percepciji ljudi in njihovem odnosu do novih družbenih odnosov (Npr. »zmagovalci« vs. »poraženci« privatizacije, transparentna in odprta prodaja premoženja…).
Globalizacija, kot sistem, ki je nadomestil pogoje obdobja t.im. hladne vojne pomembno spreminja pogoje delovanja kapitalizma. Stopnjevanje razvoja tehnologije, prepletenost gospodarstev, upadanje vloge nacionalne države, presežki finančnih sredstev na globalnem trgu, demografski trendi. Vzpon držav, ki sicer ne spadajo med gospodarsko najbolj razvite a imajo zaradi svoje velikosti in visoke stopnje natalitete priložnost enormne ekonomske rasti, bo povsem spremenil ekonomski zemljevid sveta. In kje je v zgodbi evolucije kapitalizma položaj žensk. Pavšalen odgovor, ki drži za večino sveta je, da se položaj žensk izboljšuje. Po različnih statističnih podatkih, bi se lahko izenačil z moškim (po optimističnih izračunih) že v naslednjih 30 letih, spet po drugih parametrih (OZN..) pa šele v nekaj sto letih. Trend je v vsakem primeru pozitiven, a roko na srce relativno počasen. Z drugimi besedami, že danes je mogoče opredeliti zmagovalke procesa, vprašanje ali se bodo tega veselile hčerke, vnukinje ali pravnukinje, pa še vedno ostaja odprto.
Po neuradnem delu smo pričeli z letno skupščino društva , ki je potekala v okviru pripravljenega dnevnega reda.
Po skupščini smo uživali v dobrotah, ki so jih pripravili v VIVO CATERINGU naše članice Jerneje Kamnikar in odličnih Frangeževih peninah in vinih .
Mestna občina Ljubljana pa je poskrbela za vse, kar je potrebno, da so predavanja in skupščina potekala tehnično brezhibno.