O tem, kdo dobi delo in komu zaupamo odgovornost, ne odločajo vedno znanje in sposobnosti. Pogosto odločajo tudi predstave o tem, kaj nekdo zaradi svojega spola ali porekla zmore.
Na sredinem srečanju FAM v Cankarjevem domu smo z raziskovalci Inštituta za narodnostna vprašanja pogledale, kako so te predstave oblikovale življenje nekoč in kako vplivajo na priložnosti danes.
Gostila nas je naša članica prof. dr. Sonja Novak Lukanović s sodelavci inštituta, ki ga vodi. Z našim srečanjem je inštitut sklenil praznovanje stoletnice delovanja. Ponosne smo, da smo bile del tega pomembnega mejnika.
Dr. Robert Devetak nam je približal aleksandrinke, v veliki meri ženske z Goriške, ki so na prelomu iz 19. v 20. stoletje odhajale na delo v Egipt. Kot varuške, guvernante, kuharice ali dojilje so z zaslužkom pogosto preživljale cele družine. Bile so tako rekoč poslovne ženske svojega časa: v tujem okolju so morale uveljaviti svoje znanje, pridobiti zaupanje delodajalcev in prevzeti odgovornost za ekonomsko varnost svojih bližnjih. Njihov odhod je spreminjal tudi razmerja doma, kjer so skrb za otroke in gospodinjstvo prevzemali moški skupaj z drugimi družinskimi člani. Ob tem so si pridobivale samostojnost in svobodo, ki jima domače okolje pogosto ni bilo naklonjeno.
Dr. Romana Bešter je pozornost usmerila v današnje možnosti zaposlovanja Romov. Skozi konkretne izkušnje je pokazala, kako lahko priimek, kraj bivanja ali vnaprejšnja pričakovanja zaprejo vrata kandidatu, še preden dobi priložnost pokazati svoje sposobnosti. Predstavila je tudi primere delodajalcev, ki so posameznikom ponudili priložnost in v njih prepoznali dobre sodelavce.
Obe predstavitvi sta nas spodbudili k premisleku o lastnih presojah. Tudi poslovne ženske s svojimi odločitvami vplivamo na možnosti drugih. Zato je pomembno, da prepoznamo sposobnosti tudi tam, kjer jih zaradi ustaljenih predstav morda ne pričakujemo.
Sonji in sodelavcem se iskreno zahvaljujemo za gostoljubje in znanje, s katerim so nam približali vsebine, o katerih bi morale kot družba vedeti več.
Želimo jim uspešno nadaljnje delo in predvsem več posluha pri tistih, ki odločajo na ravni države, da bi raziskovalna spoznanja pogosteje našla pot v premišljene ukrepe.