Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

SREČANJE FAM IN SKUPŠČINA FAM NA MESTNI OBČINI LJUBLJANA - 15. 3. 2017

 

Vsakoletno srečanje in skupščino društva FAM pravzaprav vedno nestrpno čakamo, ker je srečanje z županom mesta Ljubljane g. Zoranom Jankovićem vedno  nekaj posebnega in zelo prijetno pa tudi teme dneva so dobro izbrane.

 

Razgovor z županom MOL je tokrat vodila mag. Andreja Jernejčič, ki je v žal zelo kratko dodeljenem času vseeno uspela izvesti dober intervju o bistvenih dosežkih MOL-a v preteklem letu. G. Janković pa je povedal še, kaj imajo na MOL v planu za leto 2017/2018. Njegovo navdušenje in energija sta tako nalezljiva, da so celo Ljubljančanke ob napovedi, da se bo velik del cest prenavljal,  dejstvo o bodočih »razkopanih cestiščih« lažje sprejele.

 

Temi dneva:

 

  • »Ali nadzorni sveti izpolnjujejo svoje poslanstvo?« – Alenka Podbevšek

 

Temo o nadzornih svetih je pričela ga. Alenka Podbevšek in povedala, da imamo dvotirni in enotirni sistem upravljanja delniških družb. Govorila je o imenovanju in odpoklicu članov nadzornih svetov, o konfliktih interesov in njegovi definiciji, o odgovornosti članov NS, kjer velja dolžnost skrbnega ravnanja in solidarna odgovornost družbi za eventualno nastalo škodo, kot posledica kršitve njihovih nalog, o pristojnostih NS (treh stopnjah nadzora in preventivnem nadzoru) in revizijski komisiji ….

Vse večkrat se ugotavlja, da bi NS radi upravljali, kar pa ni njihova pristojnost – so samo skrbniki premoženja za lastnike. Člani NS morajo biti močni in strokovni ter skrbeti za kapital družbe, ne pa da so strankarsko ali interesno imenovani in delajo v dobro politične stranke ali zase. NS mora biti neodvisen. V Sloveniji imamo vsaj 30 NS z izjemno slabim delovanjem. Pogosto se v imenu »širših« interesov spregledajo številne nepravilnosti pri poročanju o rezultatih poslovanja, še slabši pa je nadzor pri potrjevanju večjih naložb in potem spremljanju izvajanja investicij. Zato nas na tem področju čaka še dosti zahtevnega dela, je končala svoje podajanje ga. Podbevšek.

 

 

  • "Slovenija - država nenehnih davčnih sprememb. Koliko davčnih obremenitev še prenesemo v Sloveniji? Gospodarstvo potrebuje stabilno okolje za delovanje in kaj je pri davkih sploh "stabilno okolje?"  - Petra Mlakar in Barbara Guzina;

 

Petra Mlakar: V Sloveniji se že leta dolgo srečujemo z nestabilnim davčnim okoljem. Nenehne spremembe davčne zakonodaje, vrivanje davčnih obveznosti v druge zakone (primeroma ZUJF) povzroča v praksi številne davčne probleme, ki podjetnikom  jemljejo preveč časa in energije, ki bi ju morali  nameniti poslovni dejavnosti. Poleg nenehnih sprememb je v davčni praksi problematična tudi nedorečenost zakonov, ki se kaže potem v davčnih postopkih.

Tako so problematični postopki preverjanja vira premoženja po 68.a členu Zakona o davčnem postopku. Finančna uprava v teh postopkih pri posameznikih preverja ali obstaja zadostno dokazilo, da sredstva, ki jih posameznik troši, i izvirajo iz obdavčljivih dohodkov oz. iz znanih dokazanih virov.

Ob tem je potrebno opozoriti, da pred samim postopkom na FURS poteka tajni postopek finančne preiskave posameznika, kjer preverjajo resničnost posameznih navedb, anonimk, časopisnih člankov,... o pretirani porabi tega posameznika. V kolikor finančna preiskava pokaže razkorak med prijavljenimi dohodki i in potrošnjo, FURS izda sklep o postopku nadzoru. V tem postopku mora zavezanec - posameznik sam dokazati z ustreznimi pisnimi dokazi, da je na pošten način prejel sredstva, ki jih upravičeno troši. V tem postopku FURSu ne zadostujejo ustne ali pisne izjave oseb, ki so povezane s pridobivanjem gotovinskih prihodkov, še manj zadostujejo trditve samega zavezanca.. Najbolj problematični vir dohodkov za dokazovanje pa so gotovinski prihranki v "nogavicah" doma oz. sefih. Gotovina nima dokazil o viru, kar je iz prakse FURSa sodeč temelj za kazensko obdavčitev po stopnji 70%. Glede na veljavni 10 letni zakonski rok preverjanja za nazaj, je najmanj, kra lahko naredim, da pozivam vse posameznike,, da natančno evidentirajo tekoče prihodke in odhodke v gotovini in da, po potrebi, preverijo svoje finance za 10 let nazaj. Nikoli ne veš, kdaj te FURS pozove.

 

Mag. Barbara Guzina »Davčna obravnava (ne)odvisnega razmerja je trenutno eden večjih nerešenih davčnih in delovno-pravnih vprašanj v Sloveniji. Davčna zakonodaja (ZDoh-2) in delovno-pravna zakonodaja (ZDR-1) različno opredeljujeta kdaj je fizična oseba v odvisnem razmerju z "delodajalcem" oziroma kdaj bi morala biti pojavna oblika medsebojnega razmerja dejansko delovno razmerje.

 

Razlogov, zakaj se vedno več delodajalcev (in tudi delavcev) odloča, da delo opravljajo preko s.p.-jev, d.o.o.-jev in ne preko pogodbe o zaposlitvi, je sicer več, eden glavnih pa je zagotovo izjemno visoka obdavčitev plač, z dohodnino in še posebej s prispevki za socialno varnost v Sloveniji.

 

Medtem ko je ustrezno, da se varuje pravice tistih delavcev, ki so prisiljeni delo opravljati preko drugih pojavnih oblik (ne preko delovnega razmerja) in je smiselno delodajalce, ki tovrstno početje prakticirajo, tudi ustrezno kaznovati, pa je zelo vprašljivo "siljenje" tistih (predvsem mladih) delavcev, ki si delovnega razmerja  dejansko ne želijo. In pri tem jih ne vodi zgolj prihranek pri plačilu prispevkov, temveč tudi "svoboda", ki jo s tem (vsaj mislijo tako) pridobijo. Svet se spreminja in z njimi tudi ljudje, hkrati pa tudi pojavne oblike opravljanja dela. In ni smiselno, da davčna zakonodaja "sili" ljudi v sklepanje delovnega razmerja tam, kjer si niti delodajalec niti delavec tega dejansko ne želita.

 

Po razgovoru z županom mesa Ljubljane in obeh temah dneva je predsednica odprla letno skupščino društva FAM, ki je bila uspešna, po njej pa smo se še dolgo družile v predverju velike dvorane MOL-a.

 

Zapisnik skupščine je posredovan le članicam društva in ne bo objavljen na spletni strani društva.

 

Povzela: Silvia Lippai

 

 

https://goo.gl/photos/jjRm4pHvB9j461ur5