Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

Srečanje društva FAM v SVEA Zagorje dne 14. 6. 2012 ali štiri zgodbe o uspehu

Danes se je dež uklonil naši zahtevi po vedrem nebu in kot vedno do sedaj, smo bile polne optimizma. Že v Ljubljani nas je naša dr. Irena Žnidaršič Horvat presenetila z darilom – kozmetiko Avene in lično kozmetično torbico.

V Svei nas je pričakala mag. Sonja Klopčič, predsednica uprave in na kratko orisala pot Svee.

»SVEA je kuhinjska znamka številka 1 v Sloveniji.  Poznana je kot proizvajalec kvalitetnih kuhinj od srednjega do visokega cenovnega razreda. Izdeluje kuhinje po meri sodobnega človeka, všečno in funkcionalno oblikovane, kar dokazujejo tudi številna priznanja za vrhunsko oblikovanje kuhinj. Izvaža na 30 trgov.  

SVEA ustvarja sodobne, okolju in ljudem prijazne rešitve za kakovostno bivanje.  Poleg kuhinj lahko ponudi celovito izbiro pohištva za bivalne prostore. Programi Estella, Pina, Tulipana skupaj s kuhinjami predstavljajo odlično kombinacijo pohištva za vsak okus in življenjski stil. Tradicijo povezuje z domišljenim oblikovanjem in novimi tehnologijami. Sposobni mojstri znajo zadostiti željam še tako zahtevnega kupca. Kombinacija kakovosti, funkcionalnosti, dizajna, dovršene izdelave, celovite storitve in osebnega pristopa so jedro delovanje družbe SVEA.

Poleg pohištva je Svea, lesna industrija d.d. poznana tudi po primarni predelavi slovenskega lesa. Ima lastno žago in sušilnico ter proizvodnjo certificiranih lepljenih nosilcev za gradnjo.

Družba SVEA Inženiring d.o.o. pa je specializirana za načrtovanje, oblikovanje in postavljanje notranje opreme po meri za javne in zasebne objekte. Odlične reference zajemajo opremo hotelov, študentskih domov, bolnišnic, domov za upokojence, pisarn, s posluhom za kupca pa znajo opremiti tudi individualna stanovanja in hiše.

V Svei želijo, da jih s kupci povezuje zaupanje in odnos do lesa. Prizadevajo si za sonaravno delovanje, s posluhom za človeka in naravo.

Okrogla miza na temo: KAKO RAZBREMENITI GOSPODARSTVO OZ KAKO POVEČATI KONKUREČNOST SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA

Gostje: SIMONA KLUKEJ,  BARTEC ZAGORJE, članica uprave, ANDREJ BOŽIČ, STEKLARNA HRASTNIK, predsednik uprave, TOMAŽ BERGINC, ETI IZLAKE, predsednik uprave, SONJA KLOPČIČ, SVEA ZAGORJE, predsednica uprave in današnja gostiteljica. Okroglo mizo sta vodili  Andreja Ilgo in Petra Mlakar.

Ga. Ilgo: Žal moram ugotoviti, da povabljenih s strani naše vlade ni. So se opravičili oz. navedli, da ni pravi trenutek za to.

SLOVENSKO GOSPODARSTVO JE VSTOPILO V LETO 2012 OSLABLJENO, NOVA RECESIJA JE PRED VRATI IN NOVA VLADA IMA POMEMBNO NALOGO, TO JE KONSOLIDACIJA JAVNIH FINANC IN TUDI RAST GOSPODARSTVA,TER USTVARJANJE NOVIH DELOVNIH MEST - POTREBUJEMO JIH VSAJ 50.000-60.000. IZGUBILI SMO NA KONKURENČNOSTI , SAJ SMO IZ 30. MESTA PADLI NA 51. MESTO MED OCENJENIMI DRŽAVAMI, korporacijsko upravljanje JE NEUČINKOVITO , sploh pri podjetjih v večinski državni lasti.

Začela je z ga. Simono Klukej iz firme BARTEC ZAGORJE, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo proti eksplozijsko zaščitenih električnih naprav in je vodilna firma v Evropi na svojem področju, v 100% lasti nemškega partnerja BARTEC HOLDING. Firma oskrbuje podjetja s področja petrokemije, kemije, farmacije, strojegradnje in rudarstva. Ga. Klukej je povedala, da pri njih ne čutijo posledic gospodarske krize  in tudi da najnovejši ukrepi naše vlade ne vplivajo na njihovo poslovanje, posebej kar se tiče investicij. Res so obremenitve na zaposlenega veliko prevelike, vendar veljajo za vse enako in bodo veseli, če se bodo znižale. Prav za te ukrepe vidi, da bi jih morala  naša vlada čim prej spremeniti. Kar se tiče nagrajevanja in vzpodbujanja odprtosti za nove ideje, različna mnenja in spremembe,  zaposlenim vedno prisluhnejo. Žal pa niso ravno žensko podjetje, saj je njihova branža bolj »moška«.

G. ANDREJ BOŽIČ, je povedal, da Steklarna Hrastnik izdeluje različne izdelke iz stekla, ki vključujejo tako embalažni program, kot tudi izdelke po meri naročnika in unikatne steklene izdelke. So tudi družini prijazno podjetje in njihova proizvodnja je delovno intenzivna, čeprav je  velik del proizvodnje avtomatiziran. Veliko dajo na izobraževanje, dobre odnose v podjetju in krepijo povezovanje med zaposlenimi.

V teh kriznih časih skušajo obvladovati stroške, kolikor je to v njihovih zmožnostih, da ostajajo konkurenčni v svetu, je pa velik problem v dajatvah na zaposlenega, kar je v Sloveniji enormno visoko in to zmanjšuje njihovo konkurenčnost. Bruto plača je za strokovnjake sprejemljiva, ko pa le to preračunajo v neto, so šokirani.  Ukrep zmanjšanja teh prispevkov bi moral biti eden prvih ukrepov nove vlade. Tudi učinkovitost vlade ni dobra, preveč je zbirokratizirana.

V Zasavju imajo nov Razvojni center iz katerega bi lahko črpali denar za razvojne projekte že pred letom in več dni, pa so še vedno birokratske zavore pri izplačilu.

Tuji vlagatelji prav zaradi teh naših ukrepov niso preveč zainteresirani za vlaganja v naše gospodarstvo, saj sproti ne sledijo ukrepom, ki so vrhu vsega še za njih zelo neugodni. Država bi morala normalno funkcionirati tudi z ustreznimi davčnimi stopnjami. Slovaška npr. je za tuje vlagatelje interesantna ravno zaradi nizke enotne davčne stopnje.

Kar se tiče večje vloge žensk pri upravljalskih funkcijah, je pri njih to dobro urejeno, saj večino vodilnih funkcij zasedajo ženske.

G. TOMAŽ BERGINC je poudaril, da ETI IZLAKE spada med  vodilne svetovne proizvajalce rešitev na področju stanovanjske, poslovne in industrijske inštalacije, distribucije električne energije za nizko in srednjo napetost ter za močnostno elektroniko in polprevodnike. Poleg tega gre še za izdelke iz tehnične keramike, orodja  in naprave ter izdelke iz plastike in tehnične gume. Hčerinske družbe so pomemben element v njihovem poslovanju, tako doma in v tujini kot tudi  tesno sodelovanje z izbranimi strateškimi partnerji. ETI IZLAKE zaposluje skoraj 1600 ljudi na 3 kontinentih in prodajajo v 60-ih državah sveta. Svetovna kriza je oplazila tudi njih, čeprav se tudi spopadajo z njo, vendar so se nanjo pripravili. Največji problem vidijo v previsokih davkih, prispevkih na zaposlenega in nedorečeni zakonodaji.

Veliko dajo na izobraževanje zaposlenih in dobro poslovno sodelovanje. Tudi s tako imenovanimi »ženskimi kvotami« nimajo problema, saj je važno znanje, ne spol.

Ga. SONJA KLOPČIČ je že uvodoma povedala veliko o Svei  in s kakšnimi problemi se srečujejo. Vsekakor je pritrdila predhodnikoma glede ovir pri poslovanju, ker vsi ti vladni ukrepi »uničujejo« tudi njih. Se pa v Svei  predvsem ozirajo po novih trgih, novih možnostih da bi pripeljali Sveo do ene najmočnejših in najprepoznavnejših pohištvenih firm – znanih predvsem po kuhinjah. Kar se ženskih kvot tiče, bi pri njih pravzaprav lahko rekli, da Sveo vodijo ženske.

Pogovor Petre Mlakar s podjetniki se je dotaknil predvsem davčne in finančne zakonodaje. Skupaj so ugotovili, da Zakon o uravnoteženju javnih financ ni zajel bistvenih sprememb, ki bi podjetjem omogočila razbremenitev in s tem olajšala poslovanje v teh kriznih časih. Tako še vedno čakajo na uvedbo »socialne kapice«, ki bi razbremenila tako delodajalce kot delojemalce.  Podjetja imajo veliko problemov z zaposlitvijo tuijih strokovnjakov, saj je obremenitev plač tako visoka, da deluje destimulativno na zaposlovanje strokovnjakov. To se kaže tudi v tem, da vedno več mladih odhaja na delo v tujino.

Podjetniki so pohvalili razbremenitev v gospodarstvu glede obdavčitve podjetij in uvedbo 100% olajšave za investicijo v raziskave in razvoj. Kljub temu pa menijo in apelirajo na vlado, da je razbremenitev zaposlenih bolj pomembna in da je bolj NUJNO potrebna za razbremenitev gospodarstva.

Poudarek v pogovoru je bil tudi na problemih pri pridobivanju sredstev iz Evropskih skladov, saj je birokracija za pridobitev sredstev preobsežna, prav tako pa so pogoji za zavarovanje sredstev izredno togi in onemogočajo razvoj podjetjem, ki v zadnjem času ne dosegajo pozitivnih rezultatov, bi jim pa nepovratna sredstva pomagala pri nadaljnjem poslovanju.

Vsi so si bili edini, da le Z UPOŠTEVANJEM ZNANJA IN INOVATIVNOSTI,  DOBRIMI VLADNIMI UKREPI IN UGODNO GOSPODARSKO KLIMO, KI BO OMOGOČALA NOVE INVESTICIJE V GOSPODARSTVO, BO SLOVENIJA LAHKO ZAGNALA SVOJO GOSPODARSKO RAST.

Po končani  okrogli mizi smo v družabnem delu poizkusile eko pridelke tamkajšnjih mladih kmetov in pa odlična vina  eko vinarja s Turistične kmetije PECEL iz Malin pri Semiču.

 

FOTOGALERIJA: Srečanje Fam - SVEA Zagorje - foto: Doroteja Omahen

FOTOGALERIJA: Srečanje Fam - SVEA Zagorje - foto: Marija Trenz

 

Pripravila Silvia Lippai