Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

Srečanje društva FAM v podjetju MIK Celje

dne 4. marca 2009

Že nekaj dni pred srečanjem v MIK-u so vremenarji prav za ta dan napovedovali dež, kar ni najbolje vplivalo na  naše razpoloženje. Vendar ob času odhoda v Celje, se nas je vreme le nekoliko usmililo in celo tu in tam je pogledalo sončece izza nizkih in težkih oblakov.

V MIK smo prispele dobre volje in ko smo zagledale nasmejane obraze prijaznih MIK-ovih uslužbencev, se je še tisto malo vremenske potrtosti razkadilo.

Že na samem vhodu nas je pričakal napis »Stopite v hišo zmagovalcev in okusite uspeh!« in nas navdal z optimizmom in dobro voljo.

Nekje sem prebrala, da  g. Franci Pliberšek, direktor in lastnik podjetja MIK ne želi biti le veliki direktor, ampak veliki človek. Do njega ni težko priti, vrata njegove pisarne so vedno odprta, po telefonu je dosegljiv. Pri njih je čutiti varnost in domačnost, ritem dihanja. Sam pravi, da je vselej skušal stvari, ki so se mu zgodile v življenju sprejeti pozitivno in se iz njih kaj naučiti. In tako vodi tudi svojo ekipo sodelavcev.

Ob šampanjcu in jagodah smo si ogledovale čudovite sprejemno-razstavne prostore MIK-a in  se veselile ponovnega  srečanja s članicami in kar nismo se mogle pripraviti do tega, da  bi se podale v dvorano, kjer so bile na programu bolj resne teme.

Zaradi zadržanosti predsednice Aleše, je  vlogo vodenja  prevzela njena podpredsednica, dr. Milena Sedovnik, ki je po uvodnem pozdravu predala besedo  g. Franciju Pliberšku, ki je povedal nekaj osnovnih podatkov o podjetju, ki ga vodi in za katerega vodenje je dobil  Gospodarskega Oskarja ter priznanje NAJ  CELJAN  2007, ki mu ga je podelila Gospodarska zbornica Slovenije.

G. Pliberšek: »Osnovna dejavnost MIK-a je proizvodnja in montaža PVC stavbnega pohištva. Ponujamo tudi vse pripadajoče dodatke in veleprodajo materialov za uokvirjanje slik.

Sedež uprave in proizvodne linije je v Vojniku. Po Sloveniji imamo še sedem poslovnih ter štiri franšizne enote.

Podjetje je v 100% zasebni lasti.

Delež prodaje po segmentih

  • fizične osebe 70%,
  • pravne osebe 30%.

V dobrih 12-ih letih obstoja je podjetje MIK d.o.o. preraslo iz majhnega v srednje veliko podjetje z 200 zaposlenimi in skoraj toliko pooblaščenimi sodelavci. Na slovenskem trgu uspešno konkurira ponudbi številnih proizvajalcev PVC stavbnega pohištva in je utrlo pot večini inovacij, ki so se zgodile na tem področju v zadnjih letih.

Kakovost izdelkov nam odpira vrata tudi na tuje trge. Odlikujejo jih predvsem natančnost proizvodnje sestavnih delov, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost in toplotno izolacijo oken in vrat. Ne zadovoljimo se s cenejšimi komponentami in rešitvami, saj smo se prepričali, da so te le slab približek resnični kakovosti. Prav kakovost pa je naše vodilo!

Podjetje MIK, d.o.o. je preteklo leto zaključilo zelo uspešno. Zahvaljujoč novi proizvodni liniji v Vojniku, smo lahko sledili povpraševanju na trgu in dosegli vse zastavljene cilje.

V primerjavi z 2007 smo dosegli 31% rast.

V tekočem letu so naši cilji in vizija doseči 25% rast prihodkov in vrednosti podjetja. Do konca leta 2010 želimo postati najuspešnejši ponudnik okenskih sistemov v Sloveniji glede na količino izdelanih in vrednost prodanih okenskih sistemov, število uvedenih novosti, številu poslovnih enot, raznolikosti ponudbe stavbnega pohištva in dodatkov ter prepoznavnost in ugled.

Cilje bomo dosegli s številnimi ukrepi, med katerimi omenjamo le nekaj največjih:

  • krepili bomo moč naše blagovne znamke,
  • hitreje bomo zaključevali odprte projekte,
  • v naše poslovanje uvajamo t.i. poslovno odličnost,
  • v teku je elektronizacija vseh procesov in njihovih dokumentov,
  • prodajni program bomo razširili s proizvodnjo aluminijastega stavbnega pohištva, v njeno posodobitev in nadgradnjo pa vložili 800.000 €.

To je le nekaj ukrepov, ki jih bomo izvedli v timu uspešnih sodelavcev. Prepričani smo namreč, da je prav timsko delo razlog za uresničene cilje, zato bomo tudi v prihodnje veliko pozornosti posvečali timskemu delu in izobraževanju zaposlenih.

Spodnja tabela prikazuje število MIK-ovih prodanih oken v Sloveniji po letih in kakšen prihranek izpusta CO2 smo z njimi ustvarili zaradi njihove visoke izolativnosti.

CO2 in energija

2003

2004

2005

2006

2007

2008

okna v kos

19.000 

32.500 

47.500

62.500

 80.000 

 110.000 

M2 oken

22.800

39.000 

57.000

75.000

96.000

132.000

prihranek energenta v 1000 l

815

1. 392 

2.035

2.678

3.428

4.714

prihranek energenta v 1000 €

522

8 92 

1. 304 

1. 716 

2.197

3.021

zmanjšanje emisije CO2 v 1000 kg

2202

3. 764 

5.502

7.241

9.271

12748

Med naše načrte smo zato vključili tudi projekt, ki sicer ne bo neposredno vplival na rezultate v tekočem letu, zagotovo pa bo nanje vplival dolgoročno. Sodelovali bomo pri posodobitvi Zakona o energetski učinkovitosti gradenj in vgradnji okenskih sistemov.

Zavedamo se namreč, da ljudje veliko energije potrošimo povsem po nepotrebnem, zato naša okna in vrata pomagajo občutno varčevati z energijo. Od leta 2009 morajo vse novogradnje pridobiti t.i. energetsko izkaznico. Normativ za dodelitev energetske izkaznice stavbe je 56 kWh/m2, naša okna in vrata pa omogočajo  razred A, ki je med 25 in 40 kWh/m2. Naša referenca, hotel Primus v Termah Ptuj, je namreč z vgradnjo naših oken postal prvi slovenski hotel z najboljšo učinkovitostjo razreda A. Vgrajena okna dosegajo vrednost 31 kWh/m2, nekateri naši okenski sistemi pa dosegajo še boljšo izolativnost.

PRVI V SLOVENIJI PONUJAMO NAJNOVEJŠE VARNOSTNO OKOVJE activPilot

Dosedanji ponudbi PVC stavbnega pohištva bomo dodali tudi proizvodnjo aluminijastega stavbnega pohištva. Kupili smo vse potrebno za zagon proizvodne linije (obdelovalni center, žage,…), posebej pa se bomo specializirali za izdelavo protipožarnih oken, vrat in predelnih sten iz profilov in po sistemu SCHÜCO.

Sredi koledarskega leta želimo strankam ponuditi nadgrajen samodejni prezračevalni sistem GECCO3, ki bo sledil direktivam novih evropskih standardov. Ti določajo večjo pretočnost zraka oz. rekuperacijo (prisilno prezračevanje oz. izkoriščanje toplote zavrženega toplega zraka) zraka.

V štajerski prestolnici smo sicer prisotni že nekaj let, vendar pa želimo naš razstavno prodajni salon preseliti bližje centru mesta. Spomladi bomo zato odprle nove prostore na Taboru, v Žitni ulici (v neposredni bližini Srednje zdravstvene šole in novega centra Spar). Na 210m2 si bodo stranke lahko ogledale našo ponudbo, se posvetovale o najprimernejši izbiri ali brezplačno poiskale nasvet, kako prihraniti nekaj dodatne energije z že vgrajenimi okni.

V Celju je bil dolga leta sedež podjetja MIK Celje. S selitvijo v nove proizvodno poslovne prostore v Vojnik smo preselili tudi naš prodajni salon in galerijo. Vendar pa se v mesto vračamo z novim prodajnim salonom, ki ga odpiramo prav tako spomladi, v športnem parku Celje. Tudi tukaj bo strankam na voljo 300m2 površin, da se dodobra prepričajo v svojo odločitev.«

Po predstavitvi podjetja MIK smo si  ogledali še kratki film o predvidenem naselju pod mariborskim Pohorjem, kjer naj bi potekala Univerziada in kjer bo MIK sodeloval s svojim stavbnim pohištvom.

In že je bila pred nami osrednja tema srečanja »Okolje, prostor in mi«. Z gosti:

  • dr. Lučko Kajfež Bogataj z Biotehnične fakultete v Ljubljani,
  • g. Markom Umbergerjem, predsednikom društva za sončno energijo  in največjim strokovnjakom v Sloveniji za energetsko učinkovito gradnjo, sicer zaposlenim v Mercatorju na mestu izvršnega direktorja za investicije
  • go. Metko Černelč direktorico Direktorata za okolje in prostor na Ministrstvu za okolje in prostor ter
  • g. Francijem Pliberškom – direktorjem in lastnikom podjetja MIK Celje

Z njimi se je pogovarjala voditeljica okrogle mize, dr. Milena Sedovnik, ki je povedala, kako okolje vpliva na način našega življenja in vsi mi si želimo, da bi bilo to okolje prijazno, čisto ter zdravo in bi ga kot takega zapustili tudi našim zanamcem.

Svoja razmišljanja na  temo okolja je skušala predstaviti in nekoliko poglobiti s treh zornih kotov in sicer:

  1. podnebnih spremembah
  2. možnih načinov varovanja okolja in
  3. družbene odgovornosti

dr. Sedovnikova: Zadnje čase slišimo vedno več črnih napovedi o podnebnih spremembah; zdi se, da so nam morda stvari že ušle iz rok:

  • ozonske luknje se povečujejo
  • ozračje se segreva
  • ledeniki talijo
  • gladina morja se dviguje
  • vedno pogostejše so naravne nezgode (tornadi, nevihte, toča,…)

Skratka ocena stanja kot tudi napovedi niso nič kaj optimistične.

dr. Kajfeževa se je  v celoti strinjala da podnebne spremembe potekajo hitreje od pričakovanj in izračunov in da postajajo razmere kritične in da sami naredimo mnogo premalo na tem področju. Že takoj se je dotaknila govora našega predhodnika in gostitelja g. Pliberška, da se strinja, kako je njihovo stavbno pohištvo kvalitetno, da pozdravlja, da ves odpadni material reciklirajo, vseeno pa se ji zdi, da bi morala Slovenija izrabljati več naravnih materialov. 2/3 Slovenije je pokrite z lesom in bi lahko gradili več lesenih hiš, ki bi se tudi bolj vključevale v ta podalpski svet in pri vseh gradnja uporabljali več lesa, ki ga imamo v izobilju in ne porabimo niti letnega etata za tovrstno gradnjo.

Meni, da bi se vsi državljani morali obnašati okoljevarstveno in s tem družbeno odgovorneje do naše države, ker na nas je, kako bomo živeli in kaj bomo zapustili zanamcem.

dr. Sedovnikova: Podnebne spremembe so posledica slabega okoljevarstvenega ravnanja. Ali imamo v Sloveniji izdelane smernice razvoja na področju okoljevarstvene odgovornosti? Katere so inštitucije, ki naj bi urejale to področje in ali so primerljive z istimi v Evropi?

Ga. Černelčeva je povedala, da je visoka zavest o kvaliteti okolja in pripadnost prostoru v katerem bivamo in delamo, pokazatelj kulture naroda. Trajnostni prostorski razvoj je v javnem interesu, saj zagotavlja usklajenost razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami tako, da se ob upoštevanju obstoječih kakovosti naravnih, grajenih in drugače ustvarjenih sestavin prostora, dosega racionalna raba za posamezne dejavnosti. V splošne vrednote družbe, kot so blaginja posameznika, varna in socialno pravična družba, vstopajo izzivi podnebnih sprememb, ki so ena ključnih vprašanj sodobnega razvoja in gradnje mest, saj več kot polovica evropskega prebivalstva živi v mestih, trend preseljevanja v mesta pa se še nadaljuje. Vemo tudi, da podnebne spremembe ne bodo prizadele vseh geografskih območij na enak način; nekatera mesta bodo poplavljena zaradi dviga morske gladine, druga bodo ostala brez vode zaradi drastičnih zmanjševanj padavin, nekatera spet bodo pogosteje ogrožena zaradi poplavnih voda ali hudournikov. Poraba energije raste. Odzivanje na  nastajajoče spremembe terjajo celovit, integralen pristop za dolgoročne trajnostne rešitve, kar zlasti prostorski, urbanistični in arhitekturni stroki nalaga drugačne pristope in celostne rešitve.

Govorimo o zagotavljanju  zadostnih zelenih površin, ker blažijo visoke temperature v gosto zazidanih predelih ter prispevajo k uravnoteženem odtoku vode; zagotavljanju učinkovitejše mobilnosti – podprte z javnim potniškim prometom; o primernem oblikovanju objektov in uporabi materialov, njihovi izolaciji in zaščiti; o zbiranju in uporabi padavinskih voda in konec koncev o celoviti prenovi urbanih naselij, o za snovi in oblikovanju javnih prostorov in o energetski sanaciji obstoječega stavbnega fonda.

V času slovenskega predsedovanja je bila sprejeta Deklaracija o urbani regeneraciji – prilagajanju na podnebne spremembe. Deklaracija o urbani prenovi in podnebnih spremembah je izpostavila posebni pomen arhitekture pri oblikovanju kvalitetnega grajenega okolja. Grajeno okolje je namreč odsev kulture in vrednostnega sistema družbe ter je ena najpomembnejših vrednot slehernega posameznika. Je hkrati njegova pravica in dolžnost in izraz družbene odgovornosti.

Žal je še vedno v večini primerov prisoten javni interes ali bomo lahko kaj zidali, kaj prihranili, kaj zaslužili – podobno kot gradbeni zaslužkarji. V iskanju svoje koristi izgubljamo perspektivo. Posamezniki, poslovneži, investitorji so jezni, če prostorska zakonodaja ni v skladu z njihovimi željami in jo skušajo zaobiti. Institucije, ki ščitijo javni interes – mi jih poimenujemo nosilce urejanje prostora – se jim zdijo okosteneli relikti socializma, po drugi strani skušajo najti vse mogoče argumente, da bi preprečili gradnjo na sosednji parceli, ki bi jim vzela razgled… Zasebni interesi še vedno prevladujejo nad javnim interesom.

Uveljavljanje načel trajnostnega razvoja pomeni omogočiti kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranja naravne in trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter celostnega ohranjanja kulturne dediščine. In za to si Ministrstvo za okolje in prostor tudi prizadeva.

Dr. Sedovnikova: Kot laiki razmišljamo in beremo o različnih možnih okoljevarstvenih ravnanjih od koriščenja obnovljivih virov (sončne energije, veter,…) do gradnje pasivnih hiš, ločevanja odpadkov, prevozov z javnimi sredstvi, ekološke hrane, skratka o različnih oblikah aktivnega in pasivnega odnosa do okolja.

Pomemben akter v odnosu do okolja so absolutno gospodarski subjekti.

Kako se upravljanja skrbi za okolje in prostor? Kakšne so vaše izkušnje oz. kakšni so lahko ekonomski učinki skrbnega okoljevarstvenega pristopa? Stimulacije??

  • Pasivne hiše
  • Obnovljivi viri (sonce, veter, termalna voda,…)

G. Umerberger: Sem odgovorna oseba za investicije pri Našemu sosedu in istočasno predsednik društva za sončno energijo. Pridružujem se dr. Kajfeževi, da bi morali veliko več uporabljati domače razpoložljive materiale, predvsem pa sončno energijo. Pri samo gradnji nove hiše je načrtovanje ogrevanja s sončno energijo minimalen glede na prihranek, če gledamo dolgoročno. Seveda pa je večji strošek pri obnavljanju že obstoječih objektov, stroški pa so seveda odvisni od posameznih objektov, kako so grajeni, izolirani … zato je težko posploševati in vnaprej definirati, kako hitro se vložek povrne? Za podjetja bi lahko vlada dala na voljo kakšne finančne spodbude, saj se bo konec koncev to obrestovalo tudi dolgoročno. Zato svetujem podjetjem, da začno proces vlaganja v energetsko učinkovitost.

Pasivne hiše pa so zgradbe, v katerih se dosega udobna temperatura pozimi brez posebnega sistema za centralno ogrevanje ter poleti brez klimatskih naprav z izjemno nizkim energijskim vložkom. Prav uporaba komponent pasivne hiše nudi večje stanovanjsko udobje ter varovanje gradbene substance.  Seveda pa je možnost  predelave obsoječih hiš  v pasivne,  vendar je potrebna zamenjava celotnega sistema in začetni strošek bi bil kar precej visok. Dolgoročno pa je uporaba obnovljivih virov (npr sonce, veter, geotermalna)  tudi to ekonomsko upravičeno?"

Dr. Sedovnikova: Na kakšnem nivoju je v Sloveniji  zavest o okolju? Ali vendarle ne menite, da je ob bogastvu gozdov in lesa, pa tudi  tradiciji obdelave lesa v Sloveniji les najprimernejši material za okolju prijazna okna in vrata?

Kakšna je vaša ocena na osnovi vaših kupcev?

Med okoljevarstveniki je veliko govora o škodljivosti PVC kot materiala: zaradi vsebnosti klora predvsem v proizvodnji in v  končnem uničenju. Kako zavračate takšne očitke? ....

Kaj vam pomeni družbeno odgovorno ravnanje? Primer iz prakse?

In kaj je to energetska izkaznica?

G. Pliberšek: Zavest o okolju je v Sloveniji kar na visokem mestu, pravzaprav vedno bolj in pri nas v MIKU smo s svojo proizvodnjo in tudi miselnostjo visoko ekološko osveščeni. Ne bom rekel, da niso lesena okna našemu okolju prijaznejša, že z vidika razpoložljivih naravnih virov v okolici.  Vendar je potrebno vedeti tudi to, da so barve in vsi lesni premazi človeku kot tudi okolici, škodljivi. Poleg tega jih je potrebno vsakih nekaj let obnavljati – prebarvati. Naše stavbno pohištvo je res plastično, vendar najboljše kvalitete. Vse kar ne uporabimo, recikliramo. Recikliramo tudi staro plastično stavbno pohištvo. Torej ni odpadkov, ne onesnažujemo okolja in ne povzročamo nekih večjih izpustov CO2 v okolje.   MIK-ove akrilkolorne barve ponujajo dolgoletno obstojnost in svežino, saj za razliko od večine na tržišču, na osnovno podlago niso le nanesene, temveč so z njo molekularno spojene. Prav zato so odpornejše na mehanske poškodbe in vremenske vplive. Zaradi visokega deleža odbijanja sončnih žarkov se profili segrevajo za dobro tretjino manj kot barvne folije. Na obstojnost akrilkolornih barv vam dajemo 20 letno garancijo.

Naše stavbno pohištvo ima velik energetski prihranek, kar pa sem že povedal uvodoma in menim, da nikakor ne posegamo negativno v prostor. Je pa seveda od vsakega posameznika odvisno, za kaj se odloči.

Pa še nekaj o energetski izkaznici in kaj to sploh je:

Energetska izkaznica, glede na porabo energije, vsak objekt uvrsti v enega izmed sedmih razredov. Boljša kot je izolativnost vgrajenih oken in vrat, v varčnejši energetski razred se lahko objekt uvrsti. Normativ za dodelitev energetske izkaznice stavbe je 56 kWh/m2, najvarčnejši energetski razred A pa ima razpon med 25 in 40 kWh/m2. Pri referenčnem objektu, hotelu, smo z MIK-ovimi okni dosegli celo 31 kWh/m2 in se tako uvrstili v zgornjo polovico razreda A. Kljub odličnemu tesnjenju lahko pri zaprtih oknih uravnavate tudi zračenje prostora, kar vam omogoča samodejni prezračevalni sistem GECCO.

Zaključek

V  zaključnem delu je bilo sporočilo naših gostov – ravnajte gospodarno z energijo, z vsemi energetskimi viri, ki so nam na voljo, bodite prijazni do okolja, da bo tudi okolje prijazno do vas.

Dr. Sedovnikova je  povzela, da je osveščenost nas vseh ključnega pomena, še posebej pa zavedanje, da lahko še tako majhen ukrep posameznika pripomore k lepšemu življenju naših zanamcev. Vprašajmo se, kaj resnično potrebujemo in svojo porabo naravnamo na dobrine, ki jih resnično potrebujemo in uporabljamo. Seveda je pomembno, da ob različnih možnostih vedno izbiramo tiste, ki so do okolja bolj prijazne – tudi, če so nekoliko dražje.

Zato se vprašajmo:

  • Ali imamo doma sončno elektrarno?
  • Ali imamo doma nameščene varčne žarnice?
  • Kako se ogrevamo doma?
  • Kdaj smo nazadnje uporabili javni prevoz in kako ga uporabljate?
  • Ali smo pripravljeni odšteti več denarja za ekološko pridelano hrano?
  • Koliko časa smo najdlje zdržali brez klasičnih energentov? (premog, olje, plin, elektrika,….)

Po uradnem delu srečanja smo se prepustile dobremu prigrizku in štajerski kapljici in se zavedajoč problema podnebnih sprememb in varstva okolja še dolgo pogovarjale o naših možnosti izboljšanja obstoječih razmer.

Povezava na slike 1 (avtorica Marija Trenz)  - MIK, 04.03.2009

Povezava na slike 2 (avtorica Doroteja Omahen)  - MIK, 04.03.2009