Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

Hotel Špik, Gozd Martuljk

srečanje društva FAM, 3. marca 2010

Ker smo se vozili lepotam naproti, nam je bilo tudi vreme naklonjeno. Hotel Špik je blestel v vsem svojem sijaju med belimi vršaci. Pričakali so nas z  gorenjskimi dobrotami in radgonsko penino.

Na začetku so nam prikazali film o lepotah Kranjske gore in njene okolice, ki ji po novem pravijo kar - kraj na zabavni strani Alp, o možnostih preživljanja aktivnega  dopusta v tej prekrasni gorski idili in za tiste najbolj zagnane deloholike, možnost kongresnega turizma. Saj je v idilični okolici tudi delovne obveznosti lažje premagovati.

Mag. Miran Čurin, novi direktor Hit Alpinea, nam je predstavil delniško družbo HIT Alpinea, družbo za turizem,  g. Aleš Novak, direktor Hotela Špik pa sam hotel z vsemi njegovimi novitetami in posebnostmi. Ker bi bilo o vseh povedanih lepotah preveč za pisati, si lahko vso to popolnost v sliki in besedi ogledate na njihovi spletni strani www.hitholidays-kg.si

Nadaljevali smo z okroglo mizo na temo Inovatorstvo pri nas in v svetu oz. od invencije do  inovacije ter uporabe le-teh na trgu. Gostje okrogle mize so bili: mag. Darja Radić, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo,  Tomaž Pevc, inovator in direktor zavoda Aktivni slovenski inovatorji - ASI, ki je s svojim sinom Gregorjem dobitnik prestižnih mednarodnih nagrad za inovacije, dr. Radovan Stanislav Pejovnik, Profesor za področje vede o materialih na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in  Rektor Univerze v Ljubljani ter predsednik  uprave Gibanja za pravičnost in razvoj, Zdenka Kahne, inovatorka v kozmetiki in dobitnica številnih domačih in mednarodnih priznanj ter  Sandi Češko, direktor Studia Moderna in prejemnik letošnje nagrade časnika Finance na Poslovni konferenci za izjemne dosežke v gospodarstvu. Okroglo mizo z eminentnimi gosti je vodila Aleša Kandus Benčina

Zakaj smo se odločili prav za temo inovativnosti?  Ker je HIT Alpinea z gradnjo in prenovo  hotela Špik, v katerem smo bile danes, želel uvesti nekaj inovativnosti. Predvsem je to njegov welness center, ki je povsem nekaj novega na našem tržišču, kar smo si  lahko kasneje tudi same ogledale in vedenje kako je inovativnost danes še kako potrebna. Prav v  primeru Hotela Špik je to pravzaprav atrakcija, ker si ljudje želijo novosti, želijo napredek. In ta napredek prinaša tudi dobiček, čeprav v kriznih časih, kot  je sedanji.

Gospodarska rast v sodobnem svetu temelji na znanju in izumih. V družbi znanja se bodo razvijale samo tiste države, ki bodo spodbujale ustvarjalnost in ščitile intelektualno lastnino svojih državljanov. Slovenija je po številu izumov nekje na sredini evropskega povprečja. Šole / univerze se morajo v povezavi z gospodarstvom truditi razvijati razvoj izumiteljstva.

Inovator dr. Ciril Kastelic je  dejal, da ena zamisel – ideja privede do nove zamisli – ideje, ki jih je treba uresničiti v praksi, saj le izdelki, ki so inovativni in tržno zanimivi prinesejo podjetju denar. Pri tem je pomembno, da inovatorju in njegovim idejam nudi finančno in moralno podporo podjetje, kjer je inovator zaposlen, pa tudi država.

Ga. Aleša Kandus Benčina je vodenje začela z ne prav prijetnimi številkami za nas:

V letu 2008 je bila povprečna dodana vrednost na zaposlenega 35.000 €, v starih čanicah EU pa leta 2006 že 75.000 €... razlog v inovacijah, tehnoloških izdelkih z višjo dodano vrednostjo?

V Sloveniji je izvoz visokotehnoloških izdelkov 5.8%, v EU pa 17.8%.

Pred desetimi leti (1998) smo imeli 33% inovacijsko aktivnih podjetij, leta 2002 še 28%, leta 2006 pa le še 21% in močno pod evropskim povprečjem.

Z odgovorom je postregla kar mag. Darja Radić, ki pravi da drži, da je dodana vrednost v Sloveniji precej nižja od evropske in da je skrajni čas, da v Sloveniji začnemo s prehodom na bolj tehnološko zahtevne proizvode, ki zagotavljajo višjo dodano vrednost. Povedala je tudi, da na Ministrstvu za gospodarstvo že od lanskega leta vse ukrepe usmerjajo prav v spodbujanje razvoja novih proizvodov in storitev in to bo njihova glavna usmeritev tudi v prihodnje. Slovenska podjetja ne vlagajo dovolj ali sploh nič v inovacije, v raziskave in razvoj. Raziskovalci se pogosto razumejo kot strošek in ne kot naložba.   Seveda to ne velja za vsa podjetja. Na določenih tehnoloških področjih (npr. avtomobilska industrija, farmacija) imamo podjetja, ki se zavedajo, da bodo na trgu obstali le s stalnim inoviranjem in razvojem novih proizvodov in storitev. Za spodbujanje tehnološkega razvoja smo ustanovili Tehnološko agencijo, ki pa je danes  predvsem izvajalka  razpisov, namesto da bi opravljala svetovalno vlogo podjetjem pri razvoju novih proizvodov in storitev in jim pomagala pri vključevanju v evropske in globalne tehnološke in inovativne mreže

G. Pejovnik je povedal, kako je Finska naredila preboj, saj univerzitetni inštituti sodelujejo z gospodarstvom, pri nas pa žal ne in smo zato v težavah in bo trajalo najverjetneje kakih 8 let, da dosežemo konsenz. Sam je precej črnogled, vendar upa, da če smo se lahko dogovorili za vstop v EU, za izhod iz Jugoslavije, se bomo menda tudi to znali dogovoriti. Krka npr. daje 80 mio € za raziskave, zato ostaja v poslu in bodo tudi v nadalje. Univerza vzpodbuja inovatorstvo med študenti, le zakonodaja ni dovolj fleksibilna v tem primeru. Tudi  Ministrstvo za visoko šolstvo  podpira inovacije. Tehnika moramo vzgajati že v rosnih letih, na univerzi je to, kar bi moral otrok pridobil v svojih mladih letih, težko nadoknaditi. In potrebno jih je naučiti samozavesti, da bodo znali reči »oprostite šef, nimate prav« - prav vsako besedo iz tega segmenta morajo poznati in ji dati pravi pomen. Danes je potrebno  tudi večje prilagajanje. Če smo mi včasih menjali dve do tri ali več služb, bodo morali danes menjati mladi dva do tri poklice.

Ga. Kandus Benčina: G. Češko, vi veljate za uspešnega podjetnika in izjemnega poslovnega inovatorja. Tako ste soustanovitelj računalniškega podjetja ORIA, ki je eno prvih zasebnih podjetij v Sloveniji, in lastnik podjetja Studio Moderna, ki ste ga že pred leti zaradi boljših pogojev poslovanja preselil na Nizozemsko. Studio Moderna je vodilno podjetje na področju direktnega marketinga, osredotočeno pa je na področje Vzhodne Evrope. Precej aktiven ste tudi v več poslovnih združenjih na področju direktnega marketinga,  član organizacije Clinton Global Initiative in član odbora Board of Balkan Children and Youth Foundation. Bili pa ste  tudi predstavnik nadzornega sveta v več slovenskih podjetjih (Telekom), bili pa neposredno izvoljen v prvi Državni svet Republike Slovenije in tudi član Sveta Ekonomske Fakultete. Kako to, da vi niste grozdili, ampak ste delali po svoje in ste svoje inovativne ideje tudi uresničili.

G. Češko je povedal, da je bil ob prejemu nagrade časnika Finance izjemno presenečen,  saj ni verjel, da je v Sloveniji že dozorel čas, da se tako izjemno priznanje podeli podjetju, katerega dosežki so bili do zdaj gledani skozi posebno (pomanjševalno) prizmo. Podjetje Studio moderna je bilo ustanovljeno v šestdesetih  letih. Pričeli so vlagati  v nove blagovne znamke, v lastne inovacije in znanja in kupcu omogočajo njihovo storitev doma, preko Top-shopa, interneta…. V Sloveniji nas največkrat povezujejo s Kosmodiskom in Dormeom.  Pri Dormeu so podizvajalci tudi v Italiji, delajo lon-posle in mi diktiramo, kako bodo delali. Proizvod in storitev sta skupaj, tega ne moreš ločevati. Naš najnovejši proizvod – zložljivo mestno kolo BigFish, je delo slovenskega inovatorja, sodelujemo pa tudi s številnimi drugimi inovatorji po Sloveniji. Idej je veliko, le implementacija je težja. Proizvodna sredstva so večja od povpraševanja. Ogromno je potenciala, le denarja ni, da bi to izvedli. Delamo z največjimi proizvajalci, ki znajo delati, ne znajo pa prodajati. Problem pri nas so tudi banke, ki investirajo le v zidove, namesto  v znanje. Studio moderna je edina multinacionalka v Sloveniji. Imamo 4100 zaposlenih po vsem svetu, kar ni malo. Naš cilj v prihodnosti je še naprej nadgrajevati našo dejavnost, saj prihodnost varujejo le inovacije. V naši državi je inovatorstvo nadpovprečno razvito, čemur pa skrb za razvoj inovacijskega okolja in kulture še zdaleč ne sledi. Če bi ju odločno podprla tako država kot strokovne službe, bi bil tovrstni napredek hitro viden. V Sloveniji je namreč veliko inovatorjev, država in celotna družba pa inovatorstva ne podpirata ali pa vsaj ne dovolj.

Ga. Kandus Benčina: Zdenka Kahne, diplomantka s odlično kozmetično izobrazbo - mednarodno diplomo CIDESCO. Si direktorica in lastnica podjetja Kozmetika Kahne, za današnje srečanje pa je najpomembnejše, da si tudi inovatorka. Si prejemnica številnih nagrad in priznanj: mednarodno za inovacijo Dotox, najvišje regijsko priznanje Zlata vrtnica Turističnega društva Zasavje za delovanje in promocijo regije (l. 2007), pred štirimi leti bila je tudi edina ženska finalistka za naziv Obrtnik leta.. 

Ga. Kahne je povedala, da biti inovativen, pomeni biti dober tudi na trgu. In mi si prizadevamo predvsem biti vedno prisotni na trgu, prodajati. Veliko je proizvodov, le prodati jih je težko.  V ozadju te prodaje mora biti velika mašinerija in če si manjša firma, je to toliko težje in pomeni toliko več angažiranja. Neprenehoma si prizadevamo biti inovativni, ustvarjati nove proizvode, biti konkurenčni, ker le to je pot do uspeha. In z našimi  proizvodi, kot so Dotox in drugi, nam to uspeva.

Ga. Kandus Benčina: Gospod Pevc, vi ste  direktor ASI-ja in inovator –  skupaj s sinom Gregorjem pravzaprav izumitelja številnih proizvodov in prejemnika tolikšnih mednarodnih priznanj in nagrad, da bi jih tu kar težko naštevali - dobljena v Londonu, Ženevi, Budimpešti, Katere so največje ovire, ki jih inovator premaguje na poti uspeha?

G. Pevc pravi, da biti inovator, pri nas ni lahko. Da inovatorji  ne bi smeli spadati pod Ministrstvo za visoko šolstvo, saj bi bilo verjetno primerneje, da bi sodili pod Ministrstvo za gospodarstvo, ki imajo vpogled v potrebe. TIA – tehnološka agencija daje razpise za podporo nacionalnemu sistemu inovacij in na te razpise se lahko potem prijavljajo inovatorji. Če seveda sploh vedo, da so ti razpisi. ASI je edini, ki to koordinira. Veliko je dobrih inovatorjev, vendar ne najdejo pravega mesta pri gospodarstvenikih. Morda je za to kriva gospodarska kriza. Nihče ne želi investirati v inovacije, čeprav vemo, da je tu največja dodana vrednost. Miselnost bo potrebno korenito spremeniti.

Ga. Kandus Benčina: Ga. Radič, kaj je cilj Slovenije v naslednjih  petih letih na področju gospodarstva – pa reciva, konkretneje na področju inovacij? Ali naša država dovolj podpira inovacije? Kaj pa  kriza vrednot?

Ga. Radić je  dejala, da je v Sloveniji zdaj pravi čas, da gremo v inovacijsko družbo.  Problem pri nas je, da kljub številnim spisanim strateškim dokumentom še nismo dosegli konsenza za ključni cilj, ki bi mu sledili vsi skupaj. Po njenem mnenju bi bil cilj prehod v inovacijsko družbo več kot primeren cilj Slovenije v naslednjih letih.

G. Pejovnik je na vprašanje ga. Bezek Mejaš, »o kateri krizi vrednot govorimo?«  dejal, da mora glede vrednot vsak posameznik razčistiti pri sebi. Slovenci imamo vrednost, je pa nastala erozija. Vedno se je govorilo, da bo trg že sam postavil svoje norme, kriterije. Že od leta 1920 je trgu  prepuščeno vse. Ni varovalk. Zato je danes stanje takšno, kakršno je. Poprave bodo zelo težke. Sam pa je odločno proti vsestranskemu kritiziranju vrednot. V časopisu bi rad prebral kdaj tudi kake dobre novice, ker jih je veliko.

G. Češko je dejal, da je Slovenija tam, kjer so jo elite želele videti. Olajšave so dane samo na transakcije. Bolje je živeti od obresti, kot vlagati v nove proizvode, tehnologije.

Ga. Radić pravi, da gre vse preveč sredstev za razne pravice, ki si jih v sedanji stopnji gospodarske razvitosti Slovenije enostavno ne moremo privoščiti. Živimo čez meje naših zmožnosti. Sredstva bi po njenem mnenju morali usmeriti v razvoj, v tehnološki preboj, s katerim bi ustvarili višjo dodano vrednost in si s tem zagotovili tudi zadostna sredstva za boljši socialni status slovenskih državljanov. 

G. Pejovnik je dejal, da je bilo v letih 91-95 600 raziskovalnih enot po podjetjih, danes jih ni več. Ni denarja za to.  Podjetjem se ni splačalo vlagati v novo tehnologijo, ker so raje živeli od obresti na vloženi bančni kapital.

Bilo je še nekaj pripomb, kot so, da:

Agencija TIA ne daje nobenih podpor inovatorjem, saj porabi ves denar za plače in ne za inovacije in v tem je težava za inovatorje, ki od nje pričakujejo kaj več kot le razpise. Lahko bi rekli, da so bolj same sebi namen.

Mediji dajo pozornost le izvoznikom in gospodarstvenikom, za katere se sploh ne ve, kje so denar dobili;

Ga. Železnikar je dejala, da pri svojem delu že dolgo opaža, da naše firme nimajo projektov, da se kar iščejo. Da pa imamo naše dobre proizvode, ne znamo pa jih prodajati. In da je razočarana nad managersko elito, ki samo čaka, da jim bo kdo kaj dal.

Ga. Radić ji je odgovorila, da so tudi na Ministrstvu za gospodarstvo že obupali nad takimi in jim ne dajejo nobenih  subvencij več. Tudi sama pravi, da je precej razočarana nad managerji, saj v razgovorih z njimi ni zaznati poznavanja sodobnih poslovnih modelov. Jasno, da to ne velja za vse. Je pa negativnih izkušenj žal kar precej.

Po okrogli mizi, ki je bila izredno zanimiva,  je direktor hotela Špik, g. Aleš Novak povabil članice in goste okrogle mize na ogled novega hotela Špik. Kaj veliko o ogledu hotela ne bi pisala, saj je iz posnetkov, ki sta jih pripravili naši fotografinji, videti skoraj vse.

Po ogledu hotela, nas je povabil na družabno srečanje z odlično hrano, ki nam jo je pripravil šef kuhinje hotela s svojimi pomočniki. Bilo je tako dobro in vzdušje nadpovprečno, da smo kar pozabile na obisk Casinoja v Kranjski gori in le-tega preložile za nedoločen čas zasebnih obiskov.

Smo si pa zato v poznih nočnih urah ogledale še otvoritev nove Sportinine trgovine xyz v City parku v Ljubljani, od koder je tudi kar nekaj posnetkov in si jih lahko ogledate. Trgovina je vredna ogleda in seveda nakupov, saj so v njej prisotne vrhunske svetovne blagovne znamke. Bravo Sportina.

Zapisala: Silvia Lippai

Povezava na fotografije - Hotel Špik - Gozd Martuljk- fotografirala Doroteja Omahen

Povezava na fotografije - Hotel Špik - Gozd Martuljk- fotografirala Marija Trenz