Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

SREČANJE DRUŠTVA FAM

V HOTELU KEMPINSKI PALACE  

V  PORTOROŽU

14. maja 2009

Murphyjev zakon:

ČE GRE KAJ LAHKO NAROBE, BO TUDI ŠLO!

Pristavki:

  • Če je možnost, da bo šlo narobe več stvari, bo šla narobe tista, ki bo naredila največ škode;
  • Če ugotovite, da so štiri možnosti, da bo šlo kaj narobe, se takoj pokaže peta možnost;
  • Vsaka rešitev rodi nove probleme;
  • Nič ni tako lahko, kot je videti in končno
  • Vse traja dlje, kot mislite.

In s temi zakoni bi lahko pričela naše srečanje v Hotelu Kempinski  Palace v Portorožu.

Najprej se je iz opravičljivih razlogov opravičila ga. Alenka Iskra,  predsednica uprave  Term Maribor, potem me je na dan srečanja zadela kot strela z jasnega – odpoved prisotnosti mag. Marjana Hribarja, direktorja direktorata za turizem RS, ob 12. uri pa  se je opravičil še g. Rok Klančnik, predstavnik RS za turizem v Brusselsu, ki kakor ni dobil avionske karte, čeprav  jo je, kolikor vem, rezerviral že 14 dni prej.

In tako se je dve uri pred našim odhodom začelo mrzlično iskanje nekoga iz vladnega resorja za turizem, saj so bila pravzaprav vsa vprašanja gostov okrogle mize in stotih naših članic – managerk, namenjena vladi, kako bo omogočila razvoj turizma v Sloveniji, ki bo nenazadnje ostal skoraj še edini vir preživetja – glede na vsakodnevna zapiranja podjetij.

Za piko na »i« se nam je na poti v Portorož pokvaril še avtobus in ostale smo sredi avtoceste nekje pri Logatcu, debelo sončno in prašno uro čakajoče na drugega. Seveda smo zamujale na srečanje in vse akterje spravljale v slabo voljo.

Dobrodošlica je bila na terasi, pred Kristalno dvorano hotela Kempinski Palace. Me »avtobusarke« smo seveda večino tega zamudile in prijetni klepet pod toplim portoroškim soncem s sočlanicami in gosti je šel po zlu.

Zaradi časovne stiske, smo takoj pričeli s programom srečanja, ki ga je prevzel g. Marcos J. Torres Müller, direktor prodaje in marketinga hotela Kempinski Palace in povedal več o hotelu in viziji vodstva, kaj želijo s hotelom uresničiti in kakšen suport pričakujejo od Portoroža.  Hotel smo si po uradnem delu srečanja tudi ogledale in bile zelo navdušene. G. Torres je bil kritičen zaradi neurejene infrastrukture, saj so z deli v Portorožu  pričeli prepozno. Tako sedaj, ko je hotel večinoma poln, ob šestih zjutraj  zbujajo goste, ki morajo kar globoko seči v žep za tamkajšnjo nastanitev, svedri, bagri in prekopavanja cest. Poleg vsega tega Portorož ne nudi ničesar, kjer bi se gost lahko zabaval, trošil denar – ponudba je res klavrna. Povedal je, da je bil na obisku pri njih ruski premier in najvišji predstavniki Gasproma, pa niso imeli kam iti, želeli so si dobre trgovske ponudbe ampak Portorož ni nudil nič. Ne da se jih prepričati  le  s  kolesarsko in mini golf ponudbo. V Portorožu bi bilo nujno potrebno storiti veliko več v smislu ponudbe gostu, da bi lahko rekli »Ja, gremo se elitni turizem«.

Sledila je okrogla miza na temo: 

»Turizem v času recesije; dilema: razvijati množični ali elitni turizem v Sloveniji«  z gosti:

  • Marinom Antolovičem, glavnim izvršnim direktorjem Istrabenz Turizem d.d. - LifeClass Hotels & Spa Portorož,
  • mag. Andrejem Šprajcem, direktor turizma skupine SAVA d.d.,
  • Evo Štravs Podlogar, direktorico Zavoda za pospeševanje turizma Bled,
  • Renato Balažic, direktorico prodaje in marketinga hotela Union Ljubljana, 
  • Dejanom Podgorškom, pomočnikom in namestnikom direktorja STO
  • Marcosom J. Torres Müllerjem, direktorjem prodaje in marketinga hotela Kempinski Palace

Okroglo mizo je vodila naša nova predsednica, ga. Cvetana Rijavec, ki je svojo prvo tovrstno vlogo odlično opravila.

Naj omenimo še to, da je tik pred našim odhodom poklicala prva dama, ga. Barbara  Miklič Türk in nam zaželela uspešno in prijetno druženje in izrazila obžalovanje, da ne more biti z nami.

Tema  Turizem v času recesije in dilema: razvijati množični ali elitni turizem je v današnjem času še kako pomembna. Ob tolikih zapiranjih naših paradnih tovarn, vse kaže na to, da nam bo ostal le še turizem in vanj se sigurno splača vlagati. Smo majhna dežela z  obilnimi lepotami. V enem dnevu lahko prevoziš vso Slovenijo po dolgem in počez in ob tem se mi je utrnila misel, da bi ob sloganu I FEEL SLOVENIA morali pripisati še: DOŽIVETI SLOVENIJO, še boljši pa bi bil kar prejšnji slogan TURIZEM SMO LJUDJE, ker kot je povedala ga. Balažic, nas ljudje prepoznavajo in si nas zapomnijo po ljubeznivosti in srčnosti. Mislim, da bi morala vsa strategija našega turizma temeljiti prav na tem.

Ga. Rijavec je poudarila, da  imamo toliko prednosti, ki jih ne znamo zadosti izkoristiti: raznolikost ponudbe na majhnem prostoru, velika kulturna dediščina, kulinarika in vina, geografska lega – pravzaprav smo Evropa v malem. Še vedno pa nas tare neprepoznavnost, pomanjkanje dobrih kadrov, pomanjkanje informacij in raziskav? Ker to, da imamo lepo deželo, še ni turizem. 80 % Slovenije je turistično nerazvite.

Ga. Rijavec je povedala, da je v roke  dobila  debelo knjigo »Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma za obdobje 2007-2011«, kjer je tematika razdeljena na analizo okolja, oblikovanje strategij – vizij, ciljev; uresničevanje teh strategij, politiko razvoja turističnih destinacij, človeških virov, trženja, promocije, zagotavljanja kakovosti, investicije … in jo zanima, kako bodo to uresničevali? Napisani so nosilci teh nalog in jo zanima, ali ima vsak resor to knjigo na 180 straneh pri sebi na mizi in odkljukava svoje dodeljene naloge in kako to preverjajo? Knjiga se ji zdi v času tolikšnih dnevnih sprememb preobsežna, nepregledna, napisana bolj zato, da se pokaže, koliko dela je bilo vloženega vanjo, kot pa nek delovni dokument. Meni, da bi vlada morala definirati osnovni koncept turizma, brez poseganja v poslovno sfero. Ta naj bi bila v pristojnosti kapitala. S tem so se strinjali tudi gostje.

Predvsem so bila v ospredju vprašanja in razmišljanja:

  • Kako bomo izkoristili naše možnosti??? Ali smo s sloganom »I feel Slovenia« dosegli vse za prepoznavnost ali bi morali poiskati drugo rešitev?
  • Ali se zdi naša ponudba v Sloveniji povezana?
  • So destinacije dovolj dostopne in predvsem ali je ponudba na teh destinacijah odraz kraja in ljudi, ki tam živijo? Lahko rečemo, da je to specializirana ponudba?
  • Kako sodeluje turizem z ostalimi dejavnostmi?
  • Kje je še vedno vzrok premajhne prepoznavnosti Slovenije?
  • Elitni ali paketni turizem, če vemo, da Slovenija ne prenese velikih množic?
  • So vladni ukrepi  podpora slovenskemu turizmu? Vsi prisotni so mnenja, da država turizem s svojimi ukrepi zavira in ne pospešuje, kot bi bilo to pričakovati.
  • Je obseg razvojnih spodbud zadosten? Kakšne olajšave bi morala nuditi država pri gradnji potrebnih novih hotelskih in drugih turističnih kapacitet in celotne infrastrukture, ki je povezana s to izgradnjo.
  • Da bi se morala vlada bolj osredotočiti – usmeriti v  določene cilje, dati le smernice, ostalo pa prepustiti kapitalu in ustvariti tako klimo, da bo kapitalu omogočeno dihanje in razvoj: ustvariti minimalne pogoje, da bo prišla do izraza dejavnost.
  • Določiti prioritete in  podpirati pozitivne naložbe?
  • Več pozornosti posvetiti dobremu svežemu kadru in ne nastavljati  le »recikliran« kader?
  • Kje je vzrok v prepočasnem razvoju turizma na Bledu. Je to že tri desetletja obljubljana obvoznica ali je to povezano tudi z miselnostjo vodstvenih struktur in domačinov?
  • Bi lahko rekli, da je pri nas pomanjkanje privlačnosti destinacij za tuje vlagatelje? Ali je le ne znamo prikazati in jih spodbuditi?
  • Ali je problem še vedno v managerskih in ljudskih glavah, da ne zmoremo – kompleks manjvrednosti?
  • Ali lahko krizo ocenjujemo kot priložnost? Če da, na katerih področjih delovanja lahko iz krize pridemo močnejši?
  • Ali se Slovenija preveč osredotoča zgolj na nekaj ključnih trgov in kateri so trgi, kjer bi morali več narediti na promociji?
  • Kako ocenjujete položaj turizma kot gospodarske panoge v Sloveniji? Mu namenjamo dovolj pozornosti?
  • Kakšna je povezanost različnih akterjev na področju turizma?
  • Kje je potencial v turizmu pri nas? Je to kongresni turizem, čeprav kaže, da smo se na to prepozno odzvali.
  • Kaj so prednosti turizma v Sloveniji napram ostalim tujim destinacijam? Kaj bi izpostavili kot prednost?
  • Kako to, da Slovenija nikakor ne more pripeljati nizko cenovnih letalskih prevoznikov razen easy Jeta? Smo res tako majhni in neprivlačni? Zakaj pa lahko vsak dan polna letala Ryanaira pristajajo na tržaškem letališču? Kakšno vlogo ima pri tem Adria Airways?
  • Kako lahko klimatske spremembe vplivajo na turizem v Alpah, na naši Obali …?

Vsa ta vprašanja smo želeli postaviti vladnim predstavnikom. Na nekaj jih je odgovoril g. Podgoršek. G. Klančnik nam je preko elektronskih medijev povedal, da meni, da Evropska komisija o slovenskem turizmu ne ve skoraj NIČ. Evropska komisija se s turizmom ne ukvarja kaj dosti. Oni skrbijo le za usklajenost držav članic z regulativami in pravilniki Direktoratov na področju industrije, storitev, okoljevarstva in podobno. Bolj je pomembno, kako se letos odzivajo trgi in iz tega lahko potegnemo nekaj trendov, npr. tudi v Beneluxu, pa drugod. Pomembno je tudi stališče Svetovne turistične organizacije (UNWTO), oni pa imajo svoja mnenja o slovenskem turizmu. Delno tudi Evropska turistična komisija, ki pa je bolj kot ne destinacijski menedžer tudi za slovenski turizem, na prekomorskih trgih.

Rekel je tudi, kako različne krize vplivajo na slovenski turizem: začelo se je leta 2001 z napadi na ZDA, nato smo imeli serijo terorističnih napadov, pa sars, ptičjo gripo, zdaj pa še tole, mehiško (prašičjo) gripo. Torej vse to vpliva na krizo v turizmu v svetu in seveda tudi pri nas.

Na koncu smo lahko ugotovili, da:

  • je v Sloveniji potrebno bolj podpirati malo podjetništvo, saj ko gre gost iz hotela, bi rad doživel Slovenijo še drugače. Slovenija je premajhna, zato  potrebuje raznovrstni in predvsem kakovostni  turizem, družinske tradicije se bodo morale vrniti. Majhnost bi se dala dobro izkoristiti, saj je država varna in gostoljubna. Turizem smo še vedno ljudje.
  • je slovenski turizem še vedno premalo prepoznaven kot gospodarska panoga. Osnovna naloga države pa je, da turizem dvigne in ga  dovoli razvijati in  ga svojimi ukrepi pomaga razvijati.

S temi mislimi smo končali okroglo mizo in po ogledu hotela naše srečanje nadaljevali v prijetnem klepetu.

Silvia  Lippai

Povezava na slike - Kempinski Palace, Portorož, 14.5.2009