Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

ŠKORPIONKAM NIKOLI NE ZMANJKA IDEJ !

Zato je potekalo današnje srečanje Društva poslovnih žensk Sloveije – 13. 6. 2006 – v Fužinskem gradu, pod gostiteljstvom direktorice VIVO CATERINGA, ge. Jerneje Kamnikar (prve škorpionke) kot

ČEŠNJEVA ZABAVA »FAM«

Srečanje je odprla naša predsednica Aleša Kandus (druga škorpionka), ki je napovedala potek dogajanja. Prisotne je pozdravil tudi direktor Arhitekturnega muzeja dr. Peter Krečič, saj je bilo srečanje izpeljano v njihovih prostorih, kjer ima sedež tudi firma Vivo Catering.

Silvia Lippai (tretja škorpionka) je nanizala nekaj podatkov o gradu Fužine:
Fužinski grad stoji na levem bregu Ljubljanice, na vzhodnem obrobju slovenske prestolnice. Gre za eno najstarejših stavb pri nas, nastalih zaradi razvoja obrti in trgovin v večje industrijske objekte. Grad, bolje dvorec, je značilna renesančna kastelna stavba s stolpi v vogalih. Postavili so jo po letu 1528. na breg, ob brzice Ljubljanice. Dvorec sta do 1557 zgradila stavbenika Črt in Janez Weilheimer. Lastniki dvorca so bili iz rodbine Khisl. Njihovo lastnino so kamnoseki označili z grbom nad glavnim vhodom. Po izgonu protestantov, ki so jih Khisli podpirali, so bili do jožefinskih reform v stavbi jezuiti. Dvorec je leta 1825 kupil trgovec in tovarnar Fidelis Terpinc, ki se mu je v Glosi posmehoval sam France Prešeren. Pred stavbo so v 19. stoletju uredili park, ki je segal vzdolž Ljubljanice proti Studencu. V parku je stal spominski steber, posvečen Fidelisu in Josipini Terpinc (1875).

Iz zapisov obiskovalcev je znano, da je bila oprema bogata. Lastniki in najemniki so jo v preteklem stoletju raznesli do zadnjega kosa. Dvorec so spremenili v stanovanja za reveže. Vzhodno polovico gradu so do marca 1992 izpraznili in prenovili za Plečnikovo zbirko Arhitekturnega muzeja. Avtor prenove je bil arhitekt Peter Gabrijelčič. Muzej kontinuirano ureja preostale grajske prostore; severni trakt so odprli leta 1994. V pritličnih dvoranah pripravljajo priložnostne razstave. Pripravljen je načrt rekonstrukcije dela grajskega parka.

Jerneja Kamnikar, lastnica in direktorica Vivo Cateringa, ki je bila gostiteljica današnjega srečanja, je na kratko predstavila dejavnost svoje firme, nekaj njenih »organizacij« pa smo si lahko ogledale tudi preko video panoja. 

Za temi dneva sta bili izbrani odlični predavateljici in sicer

ga. Bojana Košnik za temo »Sodobni evropski bonton za poslovno žensko«
Bojana Košnik je diplomirana geografinja in profesorica zgodovine, ki že vse življenje dela na delovnih mestih, ki so povezana s protokoli in poslovnim obnašanjem. Od vršilke dolžnosti protokola na Ministrstvu za zunanje zadeve, vodje protokola v vladi R. Slovenije, direktorice za protokol, gostinstvo in turizem na Brdu, vodja protokola mesta Ljubljana in še bi lahko naštevali. Sedaj ima svoje podjetje ASTRA d.o.o. – podjetje za svetovanje, posredovanje in organizacijo; protokol; predvsem za poslovni bonton.
in
ga. Bogdana Herman za temo »Kako prepričljivo komuniciramo?«
Bogdana Herman je profesorica slovenščine in ruščine. Med drugim je bila zaposlena na Filozofski fakulteti, kjer je tudi diplomirala in na TV Slovenija, na Pravni fakulteti od letas 1997 predava retoriko in kulturo pravnega izražanja. V d.d. Socius deluje od leta 1992 kot svetovalka in trenerka na področju poslovnega komuniciranja. Na seminarjih in delavnicah za največje gospodarske sisteme, upravo ter različne zveze in združenja predava o obvladovanju najzahtevnejših komunikacijskih izzivov in organizacijski kulturi, kot so medijski nastopi, predavanja, prezentacije, komuniciranje s strankami in partnerji, timsko delo in seveda vodstvene kompetence. Od leta 1997 je trenerka Treninga DALE CARNEGIE z mednarodno licenco, katerega se pogosto udeležujemo tudi članice FAM. Spoštovalcem slovenske kulturne dediščine predstavlja kot pevka in oblikovalka radijskih in televizijskih oddaj najstarejše slovenske ljudske pesmi. Jene interpretacije poznajo v drugih državah sveta – ZDA, Argentini, Islandiji, Grčiji, ...

Ogledale smo si tudi Plečnikovo razstavo, ki jo je vodila kustosinja muzeja ga. Milovanovič.

Za presenečenje dneva je poskrbela akademska slikarka Jerca Šantej (četrta škorpionka), ki je ves čas našega druženja slikala - »ujeti dogajanje v trenutku ...« . presenečenje pa je bila njena zadnja slika na platnu, za katero je bilo potrebno ugotoviti, kakšen naj bi bil naslov – tema slike. Ni potrebno razlagati, kdo se je najbolj približal njenim mislim? Seveda ena od škorpionk, ki je to sliko kot nagrado tudi prejela.

Druženje je, kot vedno, potekalo v prijetnem vzdušju – v izobilju sladkih češenj, prehrano na temo »češnjeva domišljija« in s pravim pevskim zaključkom. Slike pa pričajo, kako lepo nam je bilo……