Perovo 21 C, 1290 Grosuplje
T: 01/786 58 07, 01/786 58 08,
F: 01/ 786 58 09,
M: 041/731 877

E: info@drustvo-fam.si
www.drustvo-fam.si



Z VAMI ŽE 20 LET

Galerija

Prednovoletno srečanje društva FAM – 4. 12. 2012 v Best Western Premier Hotel Lovec na Bledu 

V Ljubljani je snežilo kot za stavo. Povsod zastoji, vendar ko smo se peljali proti Gorenjski, o snegu ni bilo  ne duha, ne sluha.

Najprej smo si malce »privezale dušo« ob odličnih goričkih sirih, šunki v testu in vrhunskem vinu iz Kapele.

V nadaljevanju je vse  prisrčno pozdravila predsednica društva Andreja Ilgo in se

zahvalila za tako številčno udeležbo. Posebej se je zahvalila  našemu gostu g. Petru Florjančiču, svetovno znanemu izumitelju, rojenemu Blejcu in seveda gostiteljici, naši članici Nataši Keršič Razinger, ki je skupaj s FAM-om pripravila to odlično srečanje.

Zahvalila se je tudi naši vinski sponzorki FAM-ovki Mileni Rajk iz Kapele, ki nam je omogočila, da bodo jedi še bolj slastne in pa ga. Valentini  Šeruga za odlične goričke sire in v nekaj besedah predstavila njune proizvode.

Kapelska vina so izredno kakovostna – pravzaprav vrhunska vina in so med nami že devet desetletij. Začetki delovanja segajo v leto 1921 (91 let), samo vinogradništvo na Kapeli pa sega v 12.-to stoletje. Grozdje se prideluje na vinogradniških legah, ki so po besedah stroke najboljše v slovenskem prostoru in se uvrščajo med 4% najboljših svetovnih vinogradniških leg. Kapelska  vina so res nekaj posebnega, kar zatrjujejo celo Francozi, ki so pravi poznavalci.

Pri pridelavi grozdja se izvaja tehnologija integrirane pridelave, ki je naravi in zdravju prijazna. Zagotavlja se sledljivost za vsak kilogram grozdja in vso grozdje je ročno obrano. Dame, Kapelska  vina so tudi odlična priložnost za poslovna darila. Naša Milena je prinesla s seboj tudi ponudbo vin posebej za nas, FAM-ovke. Ta večer smo  preizkušale: za aperitiv - Traminec, ob večerji pa Modri pinot in Rizvanec.

Gorički sir izvira iz majhne kmečke sirarne Gorički raj v skrajnem severovzhodu Slovenije, kjer se razprostira varovano območje narave Krajinski park Goričko in Natura 2000. Od tod ime gorički sir. Po definiciji je poltrdi zorjeni sir. Mleko za izdelavo sira pridobivajo mali pridelovalci na Goričkem, ki zelo omejujejo količino uporabljene silaže in krmil,  krave v sezoni pa pasejo.  Mleko je nepasterizirano, zato je polnejšega okusa in v njem je ohranjenih več naravnih sestavin. Dodajo mu le sirišče in sol. Postopki pri izdelavi sira so večinoma ročni, zato je v vsakem siru delček zgodbe sirarja. Hlebi zorijo najmanj dva meseca na temperaturi od 14 do 18 ˚C na lesenih deskah, kjer jih obrastejo žlahtne plesni. Vsak sir je skrbno negovan, ročno krtačen in pran. Po srečanju ste ga lahko tudi kupile.

Po uvodnem nagovoru je predsednica predala besedo gostiteljici Nataši Keršič Razinger, ki je tudi direktorica hotelov Lovec in Kompas na Bledu.

Nataša je povedala:  »V hotelu Lovec smo se osredotočili na pripravo butičnih dogodkov. Že sama hotelska stavba je stara preko 100 let, ob nedavni prenovi, pa smo uporabili samo naravne materiale, kot so les in kamen, ki pričarajo toplo in prijetno vzdušje. Udobne sobe preplavlja sončna svetloba, balkoni pa nudijo osupljive poglede na Blejsko jezero ali na Karavanke. Prijazno osebje se lahko pohvali z brezhibnimi storitvami in vam bo vedno pripravljeno priskočiti na pomoč s svojim poznavanjem Bleda in okolice.

V dvorani Panorama ustvarjalno vzdušje pritegne udeležence k sodelovanju in  timskemu delu. Če kot organizator dogodkov iščete inspirativno okolje, ste ga v dvorani hotela Lovec gotovo našli.

Hotel je le nekaj korakov oddaljen od Blejskega jezera in je zato tudi dobro izhodišče za vse vrste aktivnosti.

Po poslovnem sestanki, ko zaključite z napornim delom, pa vas bodo hotelske wellness storitve sprostile in pomagale prenoviti sive celice.

Ne smemo pozabiti odlične kulinarične ponudbe v Grill restavraciji Lovec, kjer del jedi pripravljamo iz izključno lokalnih sestavin in po tradicionalnih receptih, ki smo jih delno posodobili. Vsak večer pa je pestro dogajanje v Pubu Lovec, kjer gostje izbirajo med številnimi domačimi in tujimi pivi in širokim izborom vin, penin ter šampanjcev. Na voljo so tudi domača žganja, lokalni viski ter številne domače brezalkoholne pijače in čaji ter seveda prigrizki iz lokalno pridelanih sestavin.«

Nadaljeval je naš super gost,  g. Peter Florjančič ob asistenci  g. Tiborja Zavrla.

Kako sploh predstaviti g. Florjančiča?

TRENUTNO JE ambasador aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja, kI MU male sive celice še kako delujejo in tudi v 94. letu ustvarja, izumlja.

Peter Florjančič je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev s približno 400 prijavljenimi patenti, od katerih jih je realiziranih 41. Med njegove najvidnejše izume štejejo okvirčki za diapozitive, plastična zadrga, pršilec na steklenički za parfum, ročne statve, vžigalnik s prižiganjem ob strani, zapiralni sistem pri stroju za brizganje plastike, smučarski tobogan. Leta 1957 je izumil, ne pa tudi izpopolnil avtomobilski airbag in še in še bi lahko naštevali.

Peter Florjančič se je rodil 5. marca 1919 v hotelirski družini na Bledu, njegov ded Jakob Peternelj je bil lastnik hotelov Union in Triglav ter blejski župan, več blejskih hotelov pa je imela v lasti sestra njegove mame, Marija Kenda. Kot pravi sam, ga je pomanjkanje življenjske strasti v okolju, v katerem je živel, gnalo v tujino in ga žene še danes. Živel je v Monaku v Monte Carlu, Davosu in Montreuxu v Švici ter v Beljaku, Firencah in Garmishpartenkirchnu. Po izobrazbi je tekstilec tkalske stroke, in prve izzive je našel prav na tem področju. V Švici je izdelal statve, ki so olajšale delo vojnim invalidom. Plačilo za ta izum je presegalo vsa njegova pričakovanja. Tako je postal izumitelj in lastnik tkalnice v Davosu ter razvojne delavnice v Montreuxu. Ti uspehi so tlakovali pot njegovim številnim nadaljnjim izumom. Ker je bil v pravi sekundi na pravem mestu je v Monte Carlu spoznal člana egiptovske kraljeve družine, katera je postala njegov sponzor. Z najmodernejšo delavnico mu je omogočila nadaljni razvoj in plačala tudi vse napake nastale pri njegovem izumljanju.

Peter Florjančič je v svojem razgibanem življenju med drugim delal za Guerlaina in Elizabeth Arden, Coco Chanel, poznal Marlene Dietrich, Vittoria de Sica, Salvadorja Dalija in Franka Sinatro, Kralja Faruka, Aga Khana ter živel na veliki nogi, kot sam pove v svoji avtobiografiji z naslovom Skok v smetano, je v svojem življenju patentiral več kot štiristo izumov, tristošestdeset je bilo neuporabnih, navdiha in energije za razvijanje novih idej pa mu še ni zmanjkalo.

Izšolal se je za tekstilnega tehnika in ko je na statvah izumil nov način tkanja, ki je bil primeren tudi za invalide, je ta patentirani izdelek prodal za visoko vsoto. Ker je na tako lahek način zaslužil denar,  se je tisti dan odločil, da bo izumitelj in tako je padel v poklic, najbolj nevaren, da postane mamilo, ki lahko zaradi neizkušenosti in napak popolnoma uniči vašo eksistenco. Ta poklic je lahko past ali pa sreča vašega življenja.

Vizija, fantazija, ideja so prihodnost sveta. Izumitelj mora imeti mirno glavo, vedno mora opazovati vse kar leze in gre. Ideje pa se porajajo različno. Ena se lahko porodi v sekundi, razvoj pa je narejen v nekaj dneh, so pa tudi ideje, ki potrebujejo več let, da se sploh razvijejo. Ampak veste, če enkrat zaslužite toliko denarja, da lahko z njim preživite pet let, lahko nemoteno delate naprej.

Ko se človek odloči razviti neko idejo, mora najprej preveriti, če kaj podobnega na svetu že ne obstaja. Takih poskusov je naredil preko štiristo, 41 pa mu jih je uspelo spraviti v življenje. Pri tem je najtežje oceniti vrednost izdelka, ko je ta enkrat narejen in se začnejo pogajanja za ceno, in pa odločitev glede tega, ali izbrati licenčnino, denar vnaprej na račun ali prodajo patenta.

»Ko enkrat svoj izdelek (izum) na lastne oči vidiš v trgovini, sploh če gre še za priznano blagovno znamko, je to za izumitelja "izumiteljski orgazem". Ta občutek pomeni več kot denar. Mora pa temu vedno slediti "odmor" in veselje, ki te popelje tako daleč, da lahko pozabiš celo, da si oženjen, kar pa ti tudi Bog lahko odpusti.«

Najboljši in najbolj kompliciran izum je bil zagotovo razpršilec za parfum. Parfum je vražji produkt, ki se težko razprši v tako fineso, kot jo zahteva parfumska industrija, vsebuje namreč snovi, ki razjedajo razne materiale. Da je razpršilec razvil do konca, so morali njegovi potrpežljivi financerji globoko poseči v žep. Vendar, ker so bili milijarderji, jim je bilo to v zabavo.

Drugi najboljši izum je bil dia okvirček za diapozitive. Izdelek težek 3 g, s stroški razvoja  2.000.000 nemških mark, ki je prinesel delo 2000 delavcem za 25 let. Kot svoj tretji najboljši izum pa je izpostavil napravo za brizganje plastike. Prinesla mu je dober zaslužek, ček za 1.500.000 nemških mark.

Najbolj zanimivi izumitelji so zanj iz avtomobilizma: izumitelj Piaggio (Vespa), s katerim se je družil v Monte Carlu. Pa izumitelj Lucien Rosengart, ki je izumil sprednji pogon za avto. Z njim je na njegovi jahti v Villefranchu mnogokrat iskal nove ideje, veliko pa sta se družila tudi v vili Leopoldi, ki je v lasti Giannija Agnellija, lastnika Fiata. 

Najbolj bizarni izumi Petra Florjančiča je etui za cigarete CIGAL, za katerega je moral narediti potem še "prodajni izum", da jih je prodal in ni izgubil vsega.

Ponesrečen izum je bila tudi ultrazvočna krtačka za zobe, za katero je imel položeno 500.000 švicarskih frankov, če le-ta ne bi škodoval zdravju. Test je pokazal, da bi z njeno uporabo človek na koncu znorel...

V tej krizi je za izumitelje danes mega konjunktura. Najnovejši poslovni uspeh je inovativna papirnata serveta, ki jo je razvil s tovarno Paloma in pa posebna krmilna hišica, ki jo bo izdelovalo Izolsko podjetje  K.M.K. Box in ki jo bodo prodajali  širom po Evropi.

Kot sem že na začetku povedala, je Peter Florjančič velik promotor aktivnega staranja, saj je vse življenje nenehno ustvarjal in izumljal, še posebej pa svojo aktivnost usmeril v sodelovanje z mladimi, ki jih spodbuja k aktivnemu in ustvarjalnemu življenju.

Na koncu pa je dejal: »Jaz sem danes srečen, da nisem postal nor od izumljanja.«

Ob pripovedi g. Florjančiča smo gledale tudi diapozitive (nekaj o kraljevi družini Karađorđević, o vrlih blejskih hotelirkah in stare slike Bleda imate v priponkah spodaj) in kratke odlomke  dokumentarnega filma Karpa Godine o Petru Florjančiču.  Sledilo je vsesplošno fotografiranje z velikim izumiteljem, nato pa smo se udeležile odlične Lovčeve večerje, ob kateri bi si oblizali prste tudi najbolj razvajeni gostje Monte Carla.

Pripravila: Silvia Lippai

FOTOGALERIJA - Srečanje FAM - Best Western Premier Hotel Lovec na Bledu - foto: Doroteja Omahen

FOTOGALERIJA - Srečanje FAM - Best Western Premier Hotel Lovec na Bledu - foto: Marija Trenz

FOTOGALERIJA - arhiv Peter Florjančič

Pripravila: Silvia Lippai